Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da škodni dogodek izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Ob tem le še izpostavlja, da je bilo vozilo v času škodnega dogodka v teku, da se je vozilo premaknilo, zato je tožečo stranko stisnilo in jo potiskalo do škarpe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je zavarovalni primer nastal v posledici prometne nezgode ter da je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi v celoti utemeljen (izrek pod točko I) ter odločilo, da bo o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka odločilo po pravnomočnosti vmesne sodbe (izrek pod točko II).

2. Proti citirani vmesni sodbi se pritožuje tožena stranka ter uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je v konkretnem primeru „šlo“ za prometno nesrečo in da je do škodnega dogodka prišlo med vožnjo. Pojasnjuje, da se je tožnica poškodovala izven vozila in tako do škodnega dogodka ni prišlo v prometni nesreči med vožnjo, zato zavarovalno kritje ni podano. Izpostavlja tudi, da ne vidi nobene odgovornosti za nastanek škodnega dogodka pri tožeči stranki, saj le-ta ni kršila cestnoprometnih predpisov, ki bi vplivali na nastanek prometne nesreče. Pojasnjuje, da je po pogojih AO-plus zavarovanja zavarovanec upravičen do povračila škode, ki jo utrpi zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči kot povzročitelj prometne nesreče. Predlaga, „da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi tožene stranke ter sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožnico pa obveže, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v roku 15 dni, po tem pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi“. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane vmesne sodbe. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih ugovorov kot tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek člena 350 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in v okviru tega preizkusa ocenilo, da je sodišče prve stopnje na zanesljivo ugotovljenem dejanskem stanju izoblikovalo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je tudi ustrezno utemeljilo. Pritožbeno sodišče zato povzema zanesljive razloge prvostopenjske sodbe in se sklicuje nanje, brez nepotrebnega ponavljanja, sicer pa še dodaja:

6. Med pravdnima strankama ni sporno, da je imela tožeča stranka pri toženi stranki sklenjeno poleg obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti tudi AO-plus zavarovanje po polici številka ..., za katero se uporabljajo Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus-06. 7. Med pravdnima strankama v postopku na prvi stopnji tudi ni bilo sporno, da je tožnica z avtomobilom zapeljala na Ž ulico v R ter ugotovila, da ji gori lučka zaradi odprtih zadnjih vrat. Ustavila je, izstopila iz avtomobila, zategnila ročno zavoro in ga pustila teči v prostem teku, nato pa je šla zapirati zadnja vrata vozila. Ko je odprla zadnja vrata, je avto pričel drseti in jo potiskal še cca. 3 do 5 m do škarpe ob hiši, kjer se je končala vzpetina in nato je tožnico stisnilo ob škarpo.

8. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje zato pravilno zaključilo, da je tožena stranka po splošnih pogojih AO plus-2006 odgovorna tožeči stranki za nastalo škodo. Zavarovalnica se je namreč zavezala povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi upravičenec. Upravičenec pa je oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da škodni dogodek izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Ob tem le še izpostavlja, da je bilo vozilo v času škodnega dogodka v teku, da se je vozilo premaknilo, zato je tožečo stranko stisnilo in jo potiskalo do škarpe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je zavarovalni primer nastal v posledici prometne nezgode ter da je do škodnega dogodka prišlo v zvezi z uporabo vozila. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa - ZVCP in Zakonom o javnih cestah – ZJC pravilno presodilo, da škodni dogodek izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Neutemeljena pa je tudi pritožba, da tožeča stranka ni prevzela krivde, saj je iz tožbe na list. št. 2 izrecno zapisala, da je krivda na njeni strani, medtem ko tožena stranka v odgovoru na tožbo le-tega ni prerekala.

9. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Po členu 165/I ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP krije stroške neuspele pritožbe tožena stranka, kakor tudi tožeča stranka priglašene stroške odgovora na pritožbo, ker je v odgovoru samo ponovila navedbe, ki jih je podala že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 155. člena ZPP).