Jedro

Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v L.

Obrazložitev

Tožnik je zoper toženo stranko pri Delovnem in socialnem sodišču v L. uveljavljal zahtevek za plačilo zneska 161.200,00 SIT kot plačilo za opravljeno delo v okviru projektnega dela UIT - proračun 94. Med strankama je bila podpisana pogodba, ki pa je v nazivu napačno označena kot pogodba o avtorskem delu. Glede na vsebino in dogovorjeno storitev pa je šlo za tipično pogodbo o delu med delavcem in delodajalcem za opravljanje začasnega oziroma občasnega dela.

Delovno in socialno sodišče v L. se je s sklepom št. III Pd 214/96 z dne 1. 12. 1997 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v L. Štelo je, da je med strankama sklenjena pogodba tako po nazivu kot po vsebini pogodba o naročilu avtorskega dela. Take pogodbe pa ni mogoče šteti za pogodbo o delu po Zakonu o delovnih razmerjih.

Okrožno sodišče v L. pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja, da pogodba, katere izpolnitev zahteva tožnik, po zatrjevanjih obeh pravdnih strank ni avtorska pogodba, kot je na njej označeno, temveč pogodba o delu. Vrhovno sodišče je v podobnih zadevah tudi že odločilo o pristojnosti delovnega sodišča. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno delovno sodišče. Čeprav v dosedanjih navedbah pravdnih strank to nikjer ni izrecno zapisano, pa iz vseh navedb nedvomno izhaja, da tožnik zahteva plačilo za opravljeno delo, ki ga je kot delavec opravil za toženo stranko kot delodajalca. Tožnik sam zatrjuje, da je z delodajalcem sklenil pogodbo o delu za opravljanje začasnega oziroma občasnega dela (stran 2 tožbe). Tožena stranka pa zatrjuje, da naj bi šlo za zahtevek za plačilo (posebne) nagrade za opravljeno delo, ki je po opisu del in nalog spadalo v tožnikovo redno delovno obveznost (točka 1 pripravljalne vloge z dne 21. 5. 2002). Med strankama torej ni spora o tem, da ne gre za nikakršno avtorsko delo in spor v zvezi s plačilom takega dela. Ne glede na to, ali gre za spor iz pogodbe o delu po 4. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 119/94 - ZDSS) ali za spor o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja po 2. točki 4. člena ZDSS, je za obe vrsti sporov stvarno pristojno delovno sodišče. Vrhovno sodišče je v identični zadevi že leta 1998 odločilo, da je za odločanje stvarno pristojno delovno sodišče (sklep št. VIII R 13/98 z dne 10. 6. 1998).

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v L.