Jedro

V skladu s 357.a členom Zakona o pravdnem postopku je mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo (zgolj) zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Pritožnika s pritožbama ne izpodbijata takega sklepa, ampak sodbo sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe, zato njuni pritožbi nista dovoljeni in ju je Vrhovno sodišče zavrglo.

V obravnavanem primeru tožnika, ki sta fizična in pravna oseba, predmetnih vlog nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da ima prvi tožnik oziroma zakoniti zastopnik druge tožnice opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predlogov za dopustitev revizije zato nimata postulacijske sposobnosti in se posledično takšni vlogi kot nedovoljeni zavržeta.

Izrek

Pritožba z dne 16. 3. 2026 in pritožba z dne 31. 3. 2026 se zavržeta.

Obrazložitev

1.Višje sodišče v Mariboru je s sodbo I Cpg 15/2026 z dne 19. 2. 2026 zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IPg148/2023 z dne 7. 8. 2025.

2.Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pritožbi z dne 16. 3. 2026 in 31. 3. 2026.

3.Pritožbi nista dovoljeni.

4.V skladu s 357.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo (zgolj) zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje. Pritožnika s pritožbama ne izpodbijata takega sklepa, ampak sodbo sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe in potrditvi prvostopenjske sodbe, zato njuni pritožbi nista dovoljeni in ju je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

5.Ker je skladno z zakonom mogoče zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča neposredno na Vrhovno sodišče vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP), je Vrhovno sodišče še preizkusilo, ali vlogi tožeče stranke z dne 16. 3. 2026 in 31. 3. 2026, naslovljeni "pritožba", izpolnjujeta formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje kot predlogov za dopustitev revizije.

6.ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP (367.č člen ZPP).

7.V obravnavanem primeru tožnika, ki sta fizična in pravna oseba, predmetnih vlog nista vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da ima prvi tožnik oziroma zakoniti zastopnik druge tožnice opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predlogov za dopustitev revizije zato nimata postulacijske sposobnosti in se posledično takšni vlogi kot nedovoljeni zavržeta.1 Vrhovno sodišče bi torej enako ravnalo tudi v primeru, če bi vlogi tožeče stranke obravnavalo kot predloga za dopustitev revizije.

8.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo z dne 16. 3. 2026 in pritožbo z dne 31. 3. 2026 kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča III DoR 173/2021 z dne 14. 12. 2021, II DoR 268/2024 z dne 2. 10. 2024, II DoR 484/2024 z dne 19. 2. 2025, III DoR 85/2013 z dne 15. 10. 2013.