Jedro

Pri uvozu ločilnega sredstva Trennmittel 150, ki se porabi oziroma vgradi v izdelek, ki se izvaža, se uporabi 50. člen CZ.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Zvezne carinske uprave z dne 28.9.1990 opravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 26.6.1990, s katero je carinarnica naložila tožeči stranki plačilo carine in drugih uvoznih davščin v znesku 40.261,00 din za blago uvoženo po carinski deklaraciji z dne 27.3.1990. V obrazložitvi ugotavlja, da je uvoženo blago emulzija voska v organskih topilih, ki se v livarnah uporablja kot sredstvo za ločevanje kalupov, ki s svojo substanco ne postane sestavni del končnega izdelka, ki se izvaža. Zato se za takšno blago ne more uporabiti določba 50. člena carinskega zakona.

V tožbi tožeča stranka uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da se uvoženo blago Trennmittel 150 uporablja v proizvodnji izdelkov, ki so namenjeni za izvoz, zato bi pri obračunu carine moral biti upoštevan 50. člen carinskega zakona. Sklicuje se na mnenje carinskega laboratorija carinarnice z dne 25.9.1990, po katerem se sredstvo Trennmittel 150 uporabi oziroma vgradi v izdelek, ki se izvaža. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Navedena tožba je bila v letu 1990 vložena pri Zveznem sodišču. Ker upravni spor ni bil končan do 25.6.1991, ko je začel veljati ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), se je - ne glede na poznejšo sodbo zveznega sodišča z dne 3.10.1991 in novo odločbo tožene stranke z dne 30.12.1991, postopek nadaljeval pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 8. člena navedenega ustavnega zakona.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 50. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90 - CZ), ki se skladno z določbo 1. odstavka 4. člena navedenega zakona smiselno uporablja kot republiški predpis, se za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ne plača carina pod pogoji, da se uvoženo blago v celoti uporabi v proizvodnji blaga za izvoz in da se najpozneje v enem letu od dneva, ko je šlo čez carinsko črto izvozi v tujino.

Iz predloženih upravnih spisov, ki niso popolni, je razvidno, da je carinarnica prve stopnje ob uvozu ločilnega sredstva T 150 po uvozni carinski deklaraciji z dne 27.3.1990 najprej uporabila določbo 50. člena carinskega zakona, nato pa v postopku po 270. členu istega zakona izdala odločbo prve stopnje z dne 26.6.1990, češ da uporaba navedene določbe ni možna, ker se navedeni premaz ne šteje za takšen reprodukcijski material, ki v celoti s svojo substanco preide v končni proizvod. Tudi tožena stranka meni, da za uporabo 50. člena CZ ni dejanske podlage. Toda po presoji sodišča ni jasno, na čem temelji tak sklep o dejanskem stanju, zlasti če je bilo toženi stranki že v pritožbenem postopku predloženo mnenje carinskega laboratorija carinarnice z dne 25.9.1990, na katerega se sklicuje tožba. Iz kopije mnenja carinskega laboratorija carinarnice z dne 25.9.1990, ki ga je predložila sodišču Republiška carinska uprava, namreč izhaja, da se ločilno sredstvo Trennmittel 150 vgradi v poliuretanski izdelek in tvori takoimenovano kožico na površini izdelka. Takšno mnenje pa sodišču vzbuja utemeljen dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja za naknadno odmero carine in drugih uvoznih davščin in v posledici tega tudi v pravilno uporabo materialnega prava.

Izpodbijana odločba je torej nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo, sporno odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki se v skladu z že citiranim ustavnim zakonom smiselno uporablja kot republiški predpis.