Jedro

Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožnici povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo (I. točka izreka sklepa) in toženki naložilo, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki stroške postopka v višini 229,36 EUR (II. točka izreka sklepa).

Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo, kot pravno podlago, določilo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Zakon ne določa, da mora toženka, kadar je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi, povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Takšnega pravila ni niti v prvem odstavku 158. člena ZPP, niti kje drugje. Iz navedb tožeče stranke tudi ne izhaja, da je bila tožba umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka niti ne izhaja dejstvo, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko naj bi toženka zahtevek izpolnila. Odločbe tožene stranke z dne 24. 6. 2014 ni mogoče šteti za izpolnitev tožbenega zahtevka, temveč je bila odločba izdana v novem upravnem postopku, ki je bil sprožen po uradni dolžnosti na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-186/2012 z dne 14. 3. 2014 ter določil Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 47/2011 - v nadaljevanju ZOPRZUJF) in ne zaradi tožbe tožeče stranke. Prav tako tožba ni bila umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, odločba je bila izdana v mesecu juniju 2013, tožba pa umaknjena dne 8. 11. 2013. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem je v skladu s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je bilo ravnanje sodišča, ko je toženki naložilo povrnitev stroškov postopka, v posledici umika tožbe tožnice, pravilno.

Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ta pa izhajajo tudi iz sodnega spisa, je tožnica vložila tožbo dne 18. 3. 2013, v kateri je zahtevala odpravo odločb toženke z dne 14. 2. 2013 in z dne 27. 8. 2012 ter povrnitev stroškov postopka. Po odgovoru na tožbo toženke je s strani sodišča prve stopnje bila tožeča stranka pozvana, da se glede na dano situacijo izjasni ali je glede na izdano odločbo toženke iz meseca junija 2013 stanje takšno, da tožbo umika oziroma, v kolikor se ne odloči za umik tožbe, da sodišču predlaga, da o tožbi odloči brez glavne obravnave. Na podlagi navedenega dopisa sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2013 je toženka sodišče obvestila, da je tožnici na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS z dne 14. 3. 2013 glede višine pokojnine in izplačila pripadajoče razlike pokojnine toženka izdala odločbo z dne 24. 6. 2013 in tako skladno z določili ZOPRZUJF odpravila posledice razveljavitve navedenih določb in pokojnina tožnice od 23. 3. 2014 ponovno znaša 1.063,45 EUR, s pokojnino za mesec junij 2014 pa je bil tožnici tudi izplačan znesek v višini 20 % vseh pripadajočih razlik, pri ostalih 80 % pa bo izplačano z izplačilom pokojnine za mesec maj 2014. Tožnica je nato z vlogo z dne 8. 11. 2013 tožbo umaknila, ker je bila dne 24. 6. 2013 izdana odločba, s katero je toženka svoj zahtevek izpolnila in priglasila stroške spora.

Določbe 154. do 162. člena ZPP, ki so materialno pravne narave, uzakonjajo pravila, po katerih sodišče odloča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka. Kot temeljno merilo je predviden kriterij uspeha strank v pravdi, glede na izid odločanja o glavnem zahtevku (člen 154 ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (člen 156 ZPP) in posebna pravila za določene vrste stroškov (členi 157 do 162 ZPP). V predmetni zadevi je za odločitev potrebno uporabiti prvi odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V primerih kot je ta, ko tožeča stranka umakne tožbo, ko šteje, da je toženec izpolnil zahtevek, je materialnopravna podlaga v pravnem pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, s tem, da je potrebno uporabiti tudi določbo drugega odstavka 154. člena ZPP. Citirani določbi se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Uporabita se takrat, ko toženec v celoti ali delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Stroškovna odločitev v takšnem primeru je odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.

Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje in v prejšnji točki navedeno materialnopravno podlago je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Toženka je z izdajo odločbe z dne 24. 6. 2013 v celoti izpolnila zahtevek tožeče stranke iz tožbe z dne 18. 3. 2013. Kakšni so bili razlogi toženke, da je zahtevek po vsebini izpolnila, pri odločitvi o stroških postopka niso relevantni. Tako pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje uporabilo napačno pravno pravilo (158. člen ZPP) niti, da je toženka odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin po določbah ZUJF zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS in sprejetega ZOPRZUJF.

Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se izpodbijani sklep ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oz. v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, saj je sodišče izrecno navedlo, da je prišlo do ustavitve postopka v posledici umika tožbe in da je sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti navedbam, da je bila tožba umaknjena prepozno, saj je bila tožba umaknjena preden je sodišče v predmetni zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo ali o zadevi meritorno odločilo izven naroka za glavno obravnavo, toženi stranki do dneva umika tudi niso nastali stroški.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano II. točko sklepa sodišča prve stopnje.