Jedro

Tožnik je v prepozni dopolnitvi pritožbe navajal nova dejstva in ponujal nove dokaze, s tem pa je uveljavljal tudi nove pritožbene razloge. To po izteku pritožbenega roka ni več mogoče. Poleg tega pa so se v dopolnitvi pritožbe zatrjevana nova dejstva in ponujeni novi dokazi po samih tožnikovih trditvah nanašali na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje te sodbe, sodišče druge stopnje takih objektivno kasneje nastalih dejstev in dokazov tudi sicer ne bi moglo upoštevati.

Za odločitev v tej pravdni zadevi je bilo pomembno ugotoviti le, ali je zatrjevano zamakanje v tožnikovi hiši posledica prekomernih imisij z nepremičnine tožencev, ne pa, kateri od več drugih možnih razlogov povzroča zatrjevano zamakanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala toženca urediti odtok fekalnih in meteornih voda iz svoje stanovanjske hiše na parc. št. 439/6 k.o..., iz greznice, ki stoji poleg stanovanjske hiše ter garaže s svinjakom na parc. št. 439/5 iste k.o. tako, da se fekalna in meteorna voda ne bo zatekala na tožnikovo parc. št. 454/2 in v tožnikovo stanovanjsko hišo na parc. št.454/1, obe k.o... (izrek pod točko I/1 sodbe). Zavrnilo je tudi nadaljnji tožbeni zahtevek za plačilo 200.000,00 SIT odškodnine (izrek pod točko I/2 sodbe) in še odločilo o pravdnih stroških. S pomočjo izvedenke kemijske stroke je ugotovilo, da v tožnikovi hiši odvzeta vzorca vode nista potrdila tožnikove trditve o prisotnosti vode fekalnega izvora iz greznice tožencev, s pomočjo izvedenca gradbene stroke pa, da iz nobenega odtočnega mesta na parcelah tožencev kanalizacija ni izpeljana mimo greznice oziroma revizijskega jaška, v revizijski jašek pa so speljane tudi meteorne vode iz objekta in fekalne in meteorne vode iz svinjaka. Dokazni predlog za prekop 18 metrov terena pod svinjakom in vrtnim betonskim zidom na parcelah tožencev je zato zavrnilo in še ugotovilo, da oba izvedenca omenjata več drugih možnih vzrokov za zatrjevano zatekanje v tožnikovo hišo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo obeh sodb z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje bi moralo upoštevati nove dokaze iz dopolnitve pritožbe, saj tožnik teh dokazov ni mogel posredovati med postopkom. Močnejše zamakanje se je pričelo šele po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje, s katero sta toženca očitno dobila dovoljenje za nadaljnje nagajanje in povzročanje škode. Tožnik tudi vztraja pri dokaznem predlogu za prekop terena tožene stranke. Vzrok nasprotovanju tožencev temu predlogu po tožnikovem mnenju ni možna škoda, pač pa to, da imata toženca dejansko tam speljane druge kanalizacijske cevi. Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga je sodišče kršilo postopek. Rezultati dokaznega postopka v tej zadevi so bili taki zato, ker sta bila toženca pred vsakim ogledom obveščena vsaj 14 dni in sta zato prenehala z imisijami. Napačni so zaključki o možnih vplivih drugih hiš, saj so te oddaljene več kot 200 metrov in imajo vse urejene odtoke. Sodišče ni upoštevalo ugotovitev izvedenca o tem, da je kanalizacijski sistem tožencev star, dotrajan, da pušča in da je v tem lahko vzrok zatekanja. Tožnik še poudarja, da naj bi bila greznica zgrajena na črno, torej očitno v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Revizija je bila vročena tožencema, ki nanjo nista odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP 1977, ki ga je treba v tej pravdni zadevi še naprej uporabljati, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

V reviziji uveljavljane procesne kršitve niso utemeljene, v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje pa tudi ni prišlo do uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zavrnitev dokaznega predloga za prekop zemljišča tožencev v dolžini 18 metrov ne predstavlja nobene procesne kršitve, ker taka odločitev sodišča temelji na njegovi materialnopravni in dokazni presoji, ali je predlagani dokaz pomemben za odločbo in kakšen je rezultat dotakratnega dokazovanja (drugi odstavek 300. člena ZPP 1977). Gre torej predvsem za vprašanje popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa revizije po izrečni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP 1977 ni mogoče vložiti. Obe sodišči sta v razlogih poudarili, da zavrnitev tega dokaznega predloga ni bila posledica samo upiranja obeh tožencev, temveč da tudi ugotovitve obeh izvedencev potrjujejo, da vzroka zatrjevanega zamakanja tožnikove hiše ni mogoče pripisati vplivu z nepremičnin obeh tožencev. Drugačno revizijsko stališče je zato neutemeljeno. Tudi samo pavšalno navržene revizijske trditve, kakšne naj bi bile ugotovitve izvedenca gradbene stroke o lastnostih kanalizacijskega sistema tožencev, ne utemeljujejo nobenih procesnih kršitev, saj takih ugotovitev v izvedenskem mnenju sploh ni.

Zmotno je revizijsko stališče, da bi moralo sodišče druge stopnje upoštevati nove dokaze iz tožnikove dopolnitve pritožbe. To vlogo je tožnik vložil dva meseca po izteku pritožbenega roka. Zato je sodišče druge stopnje v razlogih svoje sodbe pravilno poudarilo, da takih naknadnih pritožbenih navedb ni upoštevalo. Tožnik je namreč v prepozni dopolnitvi pritožbe navajal nova dejstva in ponujal nove dokaze, s tem pa je uveljavljal tudi nove pritožbene razloge. To pa po izteku pritožbenega roka ni več mogoče. Poleg tega so se v dopolnitvi pritožbe zatrjevana nova dejstva in ponujeni novi dokazi po samih tožnikovih trditvah nanašali na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Smiselno enako zatrjuje tožnik še v reviziji, ko govori o močnejšem zamakanju vode po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje. Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje te sodbe, sodišče druge stopnje takih objektivno kasneje nastalih dejstev in dokazov tudi sicer ne bi moglo upoštevati.

V postopku na prvi stopnji je bila med pravdnima strankama sporna tožnikova trditev, da naj bi toženca greznico zgradila na črno.

Sodišči se do te trditve nista opredelili, ker je izvedenka iz kemijske stroke ugotovila, da analiza odvzetih vzorcev vode ne potrjuje tožnikove trditve, da gre za zamakanje fekalne vode iz greznice tožencev. Tožnik sam se je v svojem pripravljalnem spisu z dne 17.03.1977 (listovna številka 31 spisa) izrecno strinjal, da voda v njegovem objektu ne izvira iz greznice. Zato je kasneje tudi delno razširil svoj tožbeni zahtevek. Njegovega revizijskega vztrajanja pri prvotno zatrjevanem vzroku zamakanja glede na obrazloženo ni mogoče upoštevati.

Za odločitev v tej pravdni zahtevi je bilo pomembno ugotoviti le, ali je zatrjevano zamakanje v tožnikovi hiši posledica prekomernih imisij z nepremičnine tožencev, ne pa, kateri od več drugih možnih razlogov povzroča zatrjevano zamakanje. Zato so pravno nepomembne revizijske trditve, da imajo druge hiše nad tožnikovo hišo urejene odtoke, saj sta oba izvedenca navedla še več drugih možnih vzrokov.

Odločitev obeh sodišč temelji na dejanski ugotovitvi, da ni bilo ugotovljeno nobeno tako ravnanje tožencev, ki bi vplivalo na zamakanje vode v kleti tožnikove hiše. Na to dejansko ugotovitev so zaradi že omenjene prepovedi iz tretjega odstavka 385. člena ZPP 1977 vezani revizijsko sodišče in stranke. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sta bili odločitvi obeh sodišč materialnopravno skladni z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in z določbo prvega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, saj ni bilo ugotovljeno škodno ravnanje tožencev.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče neutemeljeno tožnikovo revizijo na podlagi 393. člena ZPP 1977 zavrnilo, z njo pa tudi tožnikove priglašene revizijske stroške.