Jedro

12.Toženka v pritožbi izpostavlja le nekatere telesne bolečine, ki jih je tožnik utrpel (hude stalne bolečine dva dni, občasne hude bolečine tri dni, stalne srednje hude bolečine teden dni, občasne srednje hude bolečine dva tedna; zaradi ponovne operacije še stalne hude bolečine dva dni, občasne hude bolečine tri dni, srednje hude bolečine pogosto teden dni, občasno dva tedna; lahke bolečine so bile stalne približno tri mesece, občasne vse do zaključenega zdravljenja; zaradi izrazitih trajnih posttravmatskih posledic se bolečine še vedno pojavljajo in se bodo v bodoče; bolečine se pojavljajo pri spremembi vremena, obremenitvi leve roke, hitrih gibih in podobno). Upoštevaje še nevšečnosti med zdravljenjem (hospitalizacija na travmatološki kliniki v Nemčiji od 19. 9. 2017 do 23. 9. 2017, več rentgenskih slikanj in CT levega zapestja in levega komolca, operacija, nameščen mavec, večtirna analgetična terapija; po odpustu iz bolnišnice ambulantno zdravljenje pri izbranem zdravniku; ponovna hospitalizacija od 6. 11. 2017 do 8. 11. 2017 zaradi odstranitve zunanjega fiksatorja; korektivna operacija, ponovna hospitalizacija od 6. 3. 2018 do 8. 3. 2018, mirovanje, tri tedensko nošenje longete, razgibavanje in fizikalna terapija; dvakratni EMG, dva pregleda v protibolečinski ambulanti, dodatna analgetična terapija; tožnik je izbranega zdravnika obiskal 36-krat, v bolniškem staležu je bil od 19. 9. 2017 do 24. 2. 2020, torej približno dve leti in pol) odmerjena odškodnina za telesne bolečine v zahtevani višini 9.000,00 EUR ni previsoka.

Tožniku je bilo dne 19. 9. 2017 odrejeno delo demontaže opaža. Za to delo Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih deloviščih (Ur. l. RS, št. 83/05), ki jo je citiralo sodišče prve stopnje, v prilogi IV, B Specifične zahteve za delovna mesta na gradbiščih, Delovišča na prostem, točka 12.1 določa: Kovinski ali betonski okviri in njihovi elementi, opaži, montažni elementi ali začasne podporne konstrukcije ter oporniki se smejo postaviti ali odstraniti samo pod strokovnim nadzorstvom. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje sicer ni navedlo, v kateri točki je ta zahteva za odstranjevanje elementov na gradbiščih določena, je pa pravna podlaga jasno navedena v izvedenskem mnenju (točka 2 na strani 6). Glede na citirano določbo Uredbe, ki določa strokovno nadzorstvo nad odstranjevanjem opaža, so neutemeljene pritožbene navedbe, da demontaža opaža ni podvržena posebnim gradbenim pravilom (pravilom za varno opravljanje dela), oziroma da delodajalec ne more odgovarjati za vsako delo delavcev - ga nadzirati. Sodišče prve stopnje odgovornosti toženke ni povezalo z obveznostjo, da nadzoruje delo na splošno, ampak da zagotovi strokovno nadzorstvo nad konkretnim delom, ki je bilo odrejeno tožniku.

13.Na podlagi pravilne ocene izvedenskega mnenja in tožnikove izpovedi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel intenziven (ne zmeren) primarni strah, nato je trpel sekundarni strah različne intenzivnosti več kot pol leta. Glede na navedeno mu ni odmerilo previsoke odškodnine iz tega naslova v višini 2.000,00 EUR.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje tožniku, ki je v škodnem dogodku utrpel izpah levega komolca, odlomek koronida leve podlahtnice, odprti zlom spodnjega dela leve koželjnice in podlahtnice ter poškodbo levega ulnarnega živca, upoštevaje 179. člen OZ utemeljeno odmerilo odškodnino za nematerialno škodo v skupni višini 19.500,00 EUR oziroma približno 13 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Toženka si v pritožbi neutemeljeno prizadeva za znižanje odškodnine. Odmerjena odškodnina odraža težo poškodbe in njene posledice ter je po posameznih postavkah ustrezno umeščena v primere sodne prakse, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje.

14.Toženka v pritožbi neresnično prikazuje, da tožnik trpi (le) zmerne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti oziroma da so te le neznatne. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predvsem na podlagi izvedenskega mnenja in iz tožnikove izpovedi, ima tožnik organske in funkcionalne posledice škodnega dogodka; zaradi posledic ne more več opravljati svojega dela (kar je bil razlog za upokojitev) in je bistveno omejen v vsakodnevnem življenju, saj z levo roko ne more dvigniti niti dveh kilogramov; ne more delati na vrtu niti pridobivati lesa za kurjavo; ne sme voziti. Upoštevaje navedene trajne posledice in duševne bolečine, ki jih trpi, glede na starost tožnika (63 let ob škodnem dogodku) je odmerjena odškodnina tudi iz tega naslova ustrezna oziroma ni previsoka.

Na podlagi pravilne ocene izvedenskega mnenja in tožnikove izpovedi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel intenziven (ne zmeren) primarni strah, nato je trpel sekundarni strah različne intenzivnosti več kot pol leta. Glede na navedeno mu ni odmerilo previsoke odškodnine iz tega naslova v višini 2.000,00 EUR.

Toženka v pritožbi neresnično prikazuje, da tožnik trpi (le) zmerne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti oziroma da so te le neznatne. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predvsem na podlagi izvedenskega mnenja in iz tožnikove izpovedi, ima tožnik organske in funkcionalne posledice škodnega dogodka; zaradi posledic ne more več opravljati svojega dela (kar je bil razlog za upokojitev) in je bistveno omejen v vsakodnevnem življenju, saj z levo roko ne more dvigniti niti dveh kilogramov; ne more delati na vrtu niti pridobivati lesa za kurjavo; ne sme voziti. Upoštevaje navedene trajne posledice in duševne bolečine, ki jih trpi, glede na starost tožnika (63 let ob škodnem dogodku) je odmerjena odškodnina tudi iz tega naslova ustrezna oziroma ni previsoka.

15.Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja toženka v pritožbi, in tudi ne razlogi, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (načelo uspeha) in prvim odstavkom 155. člena ZPP (priznanje za pravdo potrebnih stroškov). Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške in je dolžna za tožnika, ki mu je bila z odločbo Delovnega sodišča v Kopru BPP 88/2024 z dne 29. 10. 2024 odobrena brezplačna pravna pomoč, plačati utemeljeno priglašene stroške, in sicer 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo, v kar so že zajeti stroški za pregled listin in konferenco s stranko, z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost skupaj 466,65 EUR.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Zveza:

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe in je dolžna v roku 15 dni za tožečo stranko na račun Delovnega sodišča v Kopru, številka SI56 0110 0637 0501 320, sklic na 00 8824, plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožniku plačati odškodnino v višini 14.625,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 9. 2019 do plačila (točka I izreka). V presežku za znesek 4.875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zakonske zamudne obresti od 14.625,00 EUR pred 20. 9. 2019 je zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Naložilo ji je, da tožniku plača pravdne stroške v višini 800,47 EUR (točka III izreka) in zanj na račun sodišča v višini 2.545,78 EUR, 941,08 EUR ter 459,59 EUR (točke IV do VI izreka), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) - priloga IV, IV/B, IV/B-12.1

2.Zoper ugodilni del navedene sodbe (točka I izreka) in posledično odločitev o pravdnih stroških (točke III do VII izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo presojo oprlo na izvedensko mnenje, da bi moral nadrejeni delavec tožnika poučiti o delu demontaže opaža in ga nadzorovati, ne da bi navedlo določno pravno podlago. Presoja je v nasprotju z ugotovljenim dejstvom, da je bil tožnik za varno delo ustrezno usposobljen in da je imel delovne izkušnje. Sodni izvedenec je podal mnenje, da toženki ni mogoče očitati opustitve nadzora, saj je bilo delo naročeno s strani nemške stranke. Odredila sta ga oba. Zahteva, da bi ga morala toženka poučiti in izvajati nadzor, je upoštevaje, da je šlo za izkušenega delavca z opravljenim varstvom pri delu, prestroga. Tožnik se je za način oprave dela odločil samoiniciativno. V trenutku škodnega dogodka ni bilo prisotnega nadzornika, kar ne more iti v škodo delodajalcu. Demontaža opaža (običajno delo na gradbišču) ni podvržena posebnim gradbenim pravilom, ampak splošnim varnostnim ukrepom. Tožnik jih ni upošteval, ampak je delo opravljal na neustrezen način. Če bi mu bilo delo na tak način odrejeno, bi ga lahko odklonil. Zahteva po nadzoru ne pomeni, da mora delodajalec ves čas nadzorovati delavca. To bi bilo neživljenjsko. Delodajalec ne more odgovarjati za vsako delo. Odgovornost toženke v deležu 75 odstotkov je pretirana. Tožnik bi škodni dogodek preprečil, če bi uporabil ustrezno sredstvo za delo. Njegov soprispevek bi moral biti v višjem deležu. Sodišče prve stopnje mu je upoštevaje pretrpljene telesne bolečine priznalo previsoko odškodnino. Primerna odškodnina bi bila v višini 6.000,00 EUR. Upoštevati bi moralo kratkotrajen primarni strah in zmeren sekundarni strah. Zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnik trpi zmerne duševne bolečine. Je starostno upokojen, v vsakdanjem življenju ni omejen. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/1, 171, 179

5.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka za škodo, ki jo je tožnik nesporno utrpel v škodnem dogodku dne 19. 9. 2017, na podlagi prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s prvim odstavkom 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) odgovarja krivdno (v deležu 75 odstotkov). Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi, je zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev temeljna obveznost delodajalca, določena v prvem odstavku 45. člena ZDR-1 in prvem odstavku 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Skladno s citirano določbo ZVZD-1 mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.

Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 45, 45/1, 179, 179/1

6.Tožniku je bilo dne 19. 9. 2017 odrejeno delo demontaže opaža. Za to delo Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih deloviščih (Ur. l. RS, št. 83/05), ki jo je citiralo sodišče prve stopnje, v prilogi IV, B Specifične zahteve za delovna mesta na gradbiščih, Delovišča na prostem, točka 12.1 določa: Kovinski ali betonski okviri in njihovi elementi, opaži, montažni elementi ali začasne podporne konstrukcije ter oporniki se smejo postaviti ali odstraniti samo pod strokovnim nadzorstvom. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje sicer ni navedlo, v kateri točki je ta zahteva za odstranjevanje elementov na gradbiščih določena, je pa pravna podlaga jasno navedena v izvedenskem mnenju (točka 2 na strani 6).

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 5, 5/1

7.Glede na citirano določbo Uredbe, ki določa strokovno nadzorstvo nad odstranjevanjem opaža, so neutemeljene pritožbene navedbe, da demontaža opaža ni podvržena posebnim gradbenim pravilom (pravilom za varno opravljanje dela), oziroma da delodajalec ne more odgovarjati za vsako delo delavcev - ga nadzirati. Sodišče prve stopnje odgovornosti toženke ni povezalo z obveznostjo, da nadzoruje delo na splošno, ampak da zagotovi strokovno nadzorstvo nad konkretnim delom, ki je bilo odrejeno tožniku.

8.Toženka sama v pritožbi pritrjuje, da strokovnega nadzorstva nad delom tožnika ni bilo. Delo je tožniku odredila sama oziroma mu ga je odredil A. A., skupinovodja (navedba toženke na prvem naroku za glavno obravnavo dne 13. 6. 2022, izpoved zakonitega zastopniku toženke in priče A. A., ki jima je sodišče prve stopnje verjelo), ne s strani nemške stranke, kot navaja v pritožbi (hkrati navaja, da sta delo odredila oba, tako ona kot nemška stranka). Le v primeru, če bi delo odredila druga stranka, bi se toženka eventualno lahko razbremenila dolžnosti, da zagotovi strokovno nadzorstvo (sodni izvedenec je v prvi dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 28. 2. 2023 navedel, da iz izpovedi priče B. B. (ki ji sodišče prve stopnje ni sledilo) izhaja, da dela ni odredila toženka, ampak "Nemec", in da v tem primeru toženki ne bi bilo mogoče očitati, da dela ni nadzorovala, pri čemer je že v drugi dopolnitvi z dne 15. 5. 2023 pravilno navedel, da presoja dejstev ni v njegovi domeni, ko je bil zaslišan (ustno izvedensko mnenje) na naroku za glavno obravnavo dne 8. 11. 2023 pa je jasno izpovedal, da je samo nadrejeni pristojen odrejati delo, kar pomeni, da je bil tudi dolžan zagotoviti strokovno nadzorstvo).

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 353

9.Za presojo protipravnosti ravnanja toženke je bistveno, da neposrednega nadzorstva nad delom tožnika ni bilo, da tožnika ni opozorila na nepravilen način izvedbe dela oziroma mu ni priskrbela ustreznega sredstva, pri čemer ne gre za vprašanje, ali je bil tožnik usposobljen za varno delo in ali je bil izkušen delavec, kar neutemeljeno izpostavlja toženka v pritožbi. Njene opustitve so v vzročni zvezi s škodnim dogodkom; če bi zagotovila neposredno nadzorstvo in tožnika opozorila na nepravilen način izvedbe dela, do škodnega dogodka ne bi prišlo.

Pridruženi dokumenti:*

10.Sodišče prve stopnje ni verjelo tožniku, da mu je bilo naročeno, da za delo uporabi lestev. Dejstvi, ugotovljeno iz izvedenskega mnenja, da lestev ni primerno sredstvo za demontažo opaža, ter s strani toženke izpostavljeno, da je bil tožnik usposobljen za varno delo, je upoštevalo pri presoji njegovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka (171. člen OZ). Pravilno ga ni ocenilo v višjem deležu, kot je 25 odstotkov; za zvišanje deleža se toženka v pritožbi neutemeljeno zavzema (podoben soprispevek v sodni praksi: sodba in sklep VS RS II Ips 711/2009 z dne 21. 3. 2013, s katero je bilo odločeno o reviziji tožnika; sodbi VS RS VIII Ips 380/2009 z dne 7. 6. 2011, II Ips 142/2009 z dne 21. 3. 2013, v katerih je bila podlaga odgovornosti objektivna).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

11.V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje tožniku, ki je v škodnem dogodku utrpel izpah levega komolca, odlomek koronida leve podlahtnice, odprti zlom spodnjega dela leve koželjnice in podlahtnice ter poškodbo levega ulnarnega živca, upoštevaje 179. člen OZ utemeljeno odmerilo odškodnino za nematerialno škodo v skupni višini 19.500,00 EUR oziroma približno 13 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Toženka si v pritožbi neutemeljeno prizadeva za znižanje odškodnine. Odmerjena odškodnina odraža težo poškodbe in njene posledice ter je po posameznih postavkah ustrezno umeščena v primere sodne prakse, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje.