Jedro

Presoja višine preživnine za otroka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama ter njunega mladoletnega sina D. P., rojenega 24.08.1996, dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Tožencu je naložilo, da mora za otrokovo preživljanje od 20.08.1998 dalje plačevati mesečno preživnino, pri čemer je za mesec avgust 1998 ta določena v višini 40.000,00 SIT, od 01.09.1998 dalje pa poleg zneska 26.000,00 SIT, ki ga toženec redno plačuje po dogovoru, sklenjenem za Centru za socialno delu v V., še dodatnih 14.000,00 SIT. Toženčevi pritožbi proti odločitvi o višini preživnine je sodišče druge stopnje delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženec za otrokovo preživljanje dolžan plačevati od 01.03.1999 dalje preživnino v skupni višini 33.000,00 SIT, zaradi česar je zavrnilo zahtevek za plačevanje nadaljnjih 7.000,00 SIT mesečno. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo, kolikor je bila v preostalem delu njegova pritožba zavrnjena. Uveljavlja revizijske razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in predlaga njeno spremembo tako, da bo njegovi pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje v celoti ugodeno, ali pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v opisanem obsegu v novo sojenje. Toženec se ni mogel udeležiti zadnje glavne obravnave, ker je bil v času od 01.11. do 18.11.1999 hospitaliziran, po tem datumu pa v domači oskrbi še zmeden in nesposoben skrbeti zase. Zato bi bilo treba glavno obravnavo, razpisano za 25.11.1999, preložiti. Izpodbijana sodba je tak pritožbeni očitek neutemeljeno zavrnila. Sicer pa višina preživnine ni v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Otrokova mati je zanemarila obveznosti v zvezi z določitvijo otroškega dodatka, kar ne more biti v toženčevo breme. Poleg tega tožnica živi v ugodnejših premoženjskih razmerah od toženca. S prisojeno preživnino v znesku 33.000,00 SIT na mesec in otroškimi dodatki v višini 12.000,00 SIT mesečno, mati prejme za preživljanje otroka toliko, kot je sama ocenila, da zaradi njega porabi. Tako bo vse breme preživljanja nosil le toženec. Preživnina, dogovorjena pri centru za socialno delo, je odražala pravilno razmerje preživninskih zmožnosti staršev.

Revizija je bila dostavljena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Očitek, da je bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi tožencu ne bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je že obravnavalo isti pritožbeni očitek in ga je obrazloženo utemeljeno zavrnilo. Obvelja dejanska ugotovitev, da je 25.11.1999 toženec bil sposoben pristopiti na glavno obravnavo, pa tega ni storil, čeprav je bil pravočasno in pravilno vabljen. Zato je sodišče prve stopnje lahko opravilo glavno obravnavo v njegovi odsotnosti.

Ocena otrokovih potreb je bila sprejeta ob uporabi določbe 408. člena ZPP, po kateri sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na zahtevke in ocene staršev. Zato revizijski očitek, da so bile te potrebe ocenjevane v nasprotju z oceno, ki jo je podala sama tožnica, ne drži. Ob realnih otrokovih potrebah, ocenjenih z zneskom 45.000,00 SIT na mesec, je v izpodbijani sodbi preživnina določena ob uporabi 129. člena ZZZDR, torej ob upoštevanju vseh okolnosti, ki se nanašajo na premoženjske sposobnosti obeh staršev, pa tudi na lastne otrokove denarne prejemke. Tako je posebej prišla do izraza okoliščina, da se je otroški dodatek za otroka s 01.03.1999 dvignil na 12.000,00 SIT mesečno; to pa je utemeljeno narekovalo sodišču druge stopnje korekcijo višini dosojene preživnine z njenim znižanjem - od tedaj dalje - na 33.000,00 SIT mesečno. Toženec je torej od tedaj dalje dolžan plačevati 7.000,00 SIT mesečno več, kot se je z zneskom 26.000,00 SIT mesečno prostovoljno zavezal. Dejanske ugotovitve omogočajo utemeljeno sklepanje o toženčevih boljših premoženjskih sposobnostih in boljših zmožnostih za ustvarjanje dohodka. Tožnica zasluži zelo malo (46.000,00 SIT do 50.000,00 SIT mesečno), komaj za lastno preživljanje, povrh pa so na njej vsakdanje skrbi z nego in doraščanjem otroka. Zato ni mogoče sprejeti revizijske teze, po kateri naj bi toženec z dosojeno preživnino pokrival skoraj vse otrokove potrebe.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.