Jedro

Skupnost lastnikov stanovanjske hiše ni pravna oseba že po zakonu (ex lege), temveč postane pravna oseba le, če je registrirana pri pristojnem sodišču. Zbor lastnikov stanovanjske hiše nima sposobnosti biti stranka v postopku, zato so kot tožeča stranka lahko navedeni le vsi etažni lastniki (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožečo stranko v soposesti skupnega hodnika v III. nadstropju hiše U. s tem, da je 29.10.1992 zagradil del tega hodnika in mu nato naložilo, da vzpostavi prejšnje posestno stanje in se v bodoče vzdrži podobnih posegov ter tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 17.170,00 SIT.

Proti temu sklepu se pritožuje toženec. Navaja, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje o njegovem ugovoru pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke. Z uveljavitvijo Stanovanjskega zakona je nehal veljati prejšnji Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je določal samoupravno organiziranost stanovalcev v stanovanjskih hišah, s tem pa je odpadla tudi pravna podlaga, po kateri je bila skupnost stanovalcev pravna oseba in kot taka sposobna biti stranka v postopku. Sodišče je tudi napačno ugotovilo, da je bil hodnik pred njegovim stanovanjem v soposesti vseh stanovalcev hiše, saj je edini izvrševal posest na tem delu hodnika toženec. Njegov sosed B. je prav tako kot on zazidal del hodnika pred svojim stanovanjem, vendar tožeča stranka proti njemu ni vložila tožbe. Priča S.U. je v sporu z njim in glavni akter postopkov proti njemu. Sklep sodišča prve stopnje je tudi neizvršljiv, ker sta pregradno steno postavila skupaj s sosedom B. in bi odstranitev te stene posegla tudi v prostor soseda B. Pritožba je utemeljena.

Po prvem odst. 77. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, je pravdna stranka v postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba. Sposobnost biti stranka in s tem biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju pa ima lahko tudi stranka, ki ni pravna oseba, če poseben predpis določa, da je lahko pravdna stranka (drugi odst. 77. čl. ZPP) ali pa če stranki, ki ni pravna oseba tako sposobnost izjemoma prizna sodišče (tretji odst. 77.čl. ZPP).

Skupnost stanovalcev je bila po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu - v nadaljevanju ZSG (Ur.l. SRS št. 3/81 in 1/86) pravna oseba in kot taka je brez dvoma imela procesno sposobnost (73. čl. ZSG v zvezi s prvim odst. 77. čl. ZPP). Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ (Ur.l. RS št. 18/91 in 21/94) je prenehal veljati ZSG (1. točka 159. čl. SZ) in s tem je odpadla pravna podlaga za prejšnjo organiziranost stanovalcev. Z določilom 145. čl. SZ je bila le začasno podaljšana pristojnost skupnosti stanovalcev za naloge iz novega zakona za čas do sklenitve pogodbe o upravljanju med lastniki.

S sklenitvijo pogodbe (v konkretnem primeru je bila sklenjena 29.11.1993) je skupnost stanovalcev prenehala obstajati, njene pristojnosti v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše pa so prešle na skupnost lastnikov (22. čl. SZ), ki pa lahko ima, ni pa nujno, status pravne osebe. Status pravne osebe skupnost lastnikov tako ne dobi "ex lege" oziroma po zakonu, temveč šele z registracijo pri pristojnem sodišču. Zbor lastnikov stanovanjske hiše U. 72-74, ki je v sklepu sodišča naveden kot pravni naslednik prejšnje tožeče stranke oziroma kot sedanja tožeča stranka, sam po sebi nima sposobnosti biti stranka v postopku. Ker se je postopka udeleževal kot tožeča stranka nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ker ni pravna oseba in ji sposobnosti biti stranka ne priznava niti predpis niti sodišče in ker sklep glasi na stranko, ki je ni, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odst. 354. čl. ZPP, na katero je dolžno sodišče druge stopnje paziti tudi po uradni dolžnosti (drugi odst. 365. čl. ZPP). Že iz tega razloga je moralo sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek in odločanje (tretji odst. 369. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem postopku najprej pozvati tožečo stranko v smislu 1. odst. 83. čl. ZPP, da ukrene kar je treba, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo (ali osebami), ki je (so) lahko pravdna stranka. To bi lahko storila tudi tako, da bi namesto Zbora lastnikov stanovanjske hiše U. 72-74, ki nima sposobnosti biti stranka bili navedeni etažni lastniki (fizične in pravne osebe), ki imajo sposobnost biti stranka v smislu 1. odst. 77. čl. ZPP. Navedena pa bi morala biti njihova imena in priimki ter naslovi stalnega oziroma začasnega bivališča (2. odst. 106. čl. ZPP). Šele potem, če bo odstranjena ta procesna pomanjkljivost, bo sodišče moralo razčistiti še utemeljenost novih trditev toženca v pritožbi, da je tožbeni zahtevek neizvršljiv.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odst. 166. čl. ZPP in je posledica razveljavitve izpodbijanega sklepa.