Jedro

Bistven v zvezi s točko 6 v povezavi z 8. točko 1. odstavka 13. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 je vpis v zemljiško knjigo (sklep) oziroma vložen predlog za vpis, ki se do odločitve organa realizira s sklepom o dovolitvi vpisa.

Tožnica ima prav, da se z razlago, ko se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, vzpostavlja neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogoča dostop do teh sredstev v situaciji, ko se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33114-3272/2012/2 z dne 31. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnice za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2012. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica 3. 1. 2013 vložila popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje iz ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2012 (ukrep št. 212), ki so bila razpisana z javnim razpisom. Iz 110. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 (Uredba PRP) izhaja, da se sredstva dodeljujejo glede na predpisana merila. Javni razpis v poglavju 4.4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis, točka 4.4.10. določa, da mora biti skladno z 8. točko prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP prvi prevzem kmetije izveden največ 16 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Upošteva se dan pred oddajo vloge na javni razpis. Vlagateljica je oddala vlogo 3. 1. 2013, vpis lastništva v zemljiško knjigo je bil izveden 3. 8. 2011. Kot datum prevzema kmetije se ne upošteva 17. 5. 2012, za katerega je vpisan datum lastništva, ampak 3. 8. 2011, ko je bil dejansko izveden prevzem kmetije. Ker je od vpisa lastništva prevzete kmetije v zemljiško knjigo do oddaje vloge na javni razpis minilo več kot 16 mesecev, vlagateljica ne izpolnjuje pogoja javnega razpisa.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil ter v obrazložitvi soglašal z razlogi prvostopnega organa, da javni razpis določa, da se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum predloga v zemljiško knjigo, potem ko je o predlogu sodnik pravnomočno odločil. Tožnica izpodbija odločitev organa zaradi nepravilne uporabe materialnega predpisa (6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, v smislu 1. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Pravna razlaga organov je v nasprotju z materialnim predpisom. Določba 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe (skupaj z napovednim stavkom) se glasi, da mora vlagatelj izpolnjevati naslednje pogoje: 6. kot prvi prevzem kmetije se šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. O dovolitvi vpisov (vknjižbe) lastninske pravice odloča zemljiškoknjižno sodišče (prvi odstavek 29. člena v zvezi s prvim odstavkom 26. člena in prvim odstavkom 27. člena ZZK-1). O vpisu odloča sodišče s sklepom (prvi odstavek 152. člena ZZK-1). Sklep o vpisu je tisti akt, s katerim se ugotavlja, ali so za vpis v zemljiško knjigo izpolnjeni pogoji, določeni s Stvarnopravnim zakonikom (SPZ) in zemljiškoknjižnimi predpisi. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica pridobi z vknjižbo, torej z izdajo samega sklepa. Datum izdaje sodnega sklepa predstavlja datum odločitve o vpisu. Datum vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo je torej datum izdaje zemljiškoknjižnega sklepa o vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP kot vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo treba šteti datum izdaje zemljiškoknjižnega sklepa, na podlagi katerega je bila pravica vknjižena. V kolikor je uredbodajalec želel zapisati, da se kot prevzem kmetije šteje datum učinkovanja zemljiškoknjižnega vpisa, bi se morala določba 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe glasiti, da se kot prvi prevzem kmetije šteje začetek učinkovanja vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Začetek učinkovanja vpisov ni enak samemu vpisu, kar izhaja iz 5. člena ZZK-1. Vpis je drug trenutek kot je začetek samega učinkovanja vpisov oziroma trenutek prejema listine ali predloga za vpis. Tako tudi logična razlaga določbe 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP ne pripelje do pravnega zaključka in stališča, ki ga zavzema tožena stranka. Z razlago, da se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, je vzpostavljeno neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogočen dostop do teh sredstev, če se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas. V konkretnem primeru je razvidno, da se je njen zemljiškoknjižni predlog reševal na sodišču več kot devet mesecev. Na dolžino reševanja zadeve ni imela vpliva. V letu 2011 za sredstva ni mogla kandidirati, ker njena lastninska pravica v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, v letu 2012, ko je pravočasno vložila vlogo, pa po materialnopravnem naziranju tožene stranke ni izpolnjevala pogojev. Na ta način je bila dejansko diskriminirana. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno stališče organov, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za pridobitev sredstev iz ukrepa 112., ker je bil prevzem kmetije izveden več kot 16 mesecev pred oddajo vloge na razpis. Točka 4.4.10 javnega razpisa je določala: „Skladno s 6. točko prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP se kot prevzem kmetije šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v skladu z ZZK-1. Stranka pridobi lastninsko pravico na nepremičnini z vknjižbo v zemljiško knjigo, vknjižba se opravi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga in priložene ustrezne notarsko overjene pogodbe z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom. Oba dokumenta morata biti pravilno sestavljena, da izpolnjujeta pogoje za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče na dan vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo s plombo objavi začetek postopka za vpis upravičenca v zemljiško knjigo. Na sodišču obravnavajo zadeve po vrstnem redu kot so bili predlogu v zemljiško knjigo vloženi. Stranka pridobi lastninsko pravico na nepremičnini z vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o vpisu v zemljiško knjigo, datum učinkovanja vpisa pa je datum vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo. Torej se kot datum vpisa v zemljiško knjigo upošteva datum vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo, vendar šele po tem, ko je sodišče izdalo pravnomočni sklep o vpisu, to pomeni, da se za preneseno lastnino vpis v zemljiško knjigo tudi dejansko dovoli“.

Iz določbe tretjega odstavka 109. člena Uredbe PRP izhaja, da MKO pripravi javne razpise in razpisno dokumentacijo. V javnih razpisih in razpisni dokumentaciji so podrobneje opredeljeni zlasti pogoji in merila za dodelitev sredstev, postopki, dokazila, upravičeni in neupravičeni stroški ter način uveljavljanja in uporabe sredstev. Pogoje javnega razpisa za ukrep 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij določa poglavje IV Uredbe PRP. Sporni pogoj iz točke 4.4.10 javnega razpisa naj bi pomenil podrobnejšo opredelitev pogojev iz 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki se glasi, da se kot prevzem kmetije šteje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Glede na tako besedilo Uredbe PRP je ugotoviti, da pogoj iz javnega razpisa ne ustreza vsebini določb 6. točke.

Tožnica ima prav, da upravna organa pogoj iz 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP napačno razlagata. Napačno je bil, kot je sodišče zatrdilo že v odstavku 7, prenesen že v javni razpis. Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo pomeni pridobitev lastninske pravice, kot izhaja iz 49. člena SPZ, ki v prvem odstavku določa, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica pridobi z vknjižbo. Za vknjižbo lastninske pravice pa morajo biti izpolnjeni pogoji: - pisen predlog za vknjižbo, s predloženo listino o pravnem poslu s popolnim zemljiškoknjižnim dovolilom; zemljiškoknjižnemu dovolilu pa mora biti priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in morebitnih prostorskih ukrepih. V javnem razpisu je tožena stranka sicer določila, da se kot datum vpisa v zemljiško knjigo upošteva datum vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo, vendar šele potem, ko je sodišče izdalo pravnomočen sklep o vpisu, kar pomeni, da se za preneseno lastnino vpis v zemljiško knjigo tudi dejansko dovoli. Tožena stranka trenutka vknjižbe v zemljiško knjigo po vloženem predlogu ne šteje kot relevanten trenutek glede na 6. točko prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, kar je v nasprotju z besedilom 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP. Določilo 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, v zvezi z 8. točko prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP (prvi prevzem kmetije mora biti izveden največ 16 mesecev pred oddaje vloge na javni razpis), je po mnenju sodišča treba razlagati v zvezi z vpisom v zemljiško knjigo, pri čemer pa v primerih, ko stranka prenosa lastninske pravice še ne more izkazati z vpisom v zemljiško knjigo, zadostuje vložen predlog za vpis v zemljiško knjigo, kolikor ga stranka opraviči z izdanim zemljiškoknjižnim sklepom o vpisu v zemljiško knjigo, do odločitve organa. V zvezi z učinki vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo sodišče v celoti soglaša s toženo stranko, da je le ta merodajen za izkazovanje prevzema kmetije. Vložen predlog za vpis v zemljiško knjigo zadošča tudi določbi 13. člena Uredbe komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006, ki določa, da morajo biti pogoji za podporo za začetek delovanja mladih kmetov iz člena 22 (1) Uredbe 1699/2005 izpolnjeni v času vlaganja prošnje za podporo. Bistven v zvezi s točko 6 v povezavi z 8. točko 1. odstavka 13. člena Uredbe PRP je vpis v zemljiško knjigo (sklep) oziroma vložen predlog za vpis, ki se do odločitve organa realizira s sklepom o dovolitvi vpisa. Vsako drugačno tolmačenje določbe 6. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP je v nasprotju s samo vsebino 6. točke in namenom, ki izhaja iz 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki določa rok, v katerem mora biti izveden prvi prevzem kmetije. Omejitev podpore na prevzemnike, ki so nedavno prevzeli kmetijo, da se jim olajša zagon njihove dejavnosti in strukturno prilagajanje njihovih gospodarstev, določa Uredba sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005. Dodatna omejitev, ki izhaja iz točke 4.4.10 javnega razpisa, ni utemeljena ne na določbah Uredbe PRP, ne na Uredbi sveta (ES) 1698/2005 ali 1974/2006 z dne 15. decembra 2006. Tožnica ima prav, da se z razlago, ko se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, vzpostavlja neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogoča dostop do teh sredstev v situaciji, ko se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas. V konkretnem primeru se je tožničin zemljiškoknjižni predlog reševal na sodišču več kot devet mesecev, na dolžino reševanja zadeve pa tožnica ni imela vpliva. V letu 2011 za sredstva ni mogla kandidirati, ker njena lastninska pravica v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, glede na javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011. Točka 7 poglavje IV/2, je določala, da se kot prvi prevzem kmetije šteje vpis v zemljiško knjigo. V letu 2012, ko pa je tožena stranka prevzela materialnopravno naziranje, ki ga je razložila v izpodbijani odločbi, pa je od vložitve predloga v zemljiško knjigo do dneva vložitve vloge preteklo več kot 16 mesecev. Pogoj javnega razpisa, ob nespremenjeni podlagi, točki 6 prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP pomeni tudi, da je bilo tožnici kršeno ustavno načelo enakega varstva pred zakonom.

V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral prvostopenjski organ ponovno odločati o vlogi tožnice na javni razpis, v primeru spornega pogoja pod točko 4.4.10 pa vlogo presoditi, kot je sodišče podalo razlago v tej sodbi.

Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07, 107/13). Stroške ji je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.