Up-207/01 - 6

9. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 612/99 z dne 8. 3. 2001 se ne sprejme.

2. Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov delodajalca o začasni odstranitvi pritožnika iz podjetja ter zahtevek za vrnitev na delo, plačilo prikrajšanja pri plači in povrnitev stroškov postopka. Pritožbeno sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Navaja, da se s stališčem sodišča ne strinja in da je podlaga za suspenz tako očitno neutemeljena, da se ne da niti preizkusiti. Prav tako naj bi sodišče pristransko odločalo ter zavzelo pavšalno stališče, ne da bi se dotaknilo konkretnih dejstev. Zato naj bi mu bile z ravnanjem sodišča kršene pravice iz 2., 22., 23., 49. in 66. člena Ustave.

B.

Iz navedb, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo izhaja, da zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava oziroma nasprotuje ugotovitvam sodišč glede dejanskega stanja. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo o delovnih sporih, in zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazal.

Neutemeljen je očitek o kršitvi 49. in 66. člena Ustave, saj ju pritožnik zgolj utemeljuje le z navedbo, da je sodišče nudilo varstvo delodajalcu in ne pritožniku. Okoliščin, ki bi utemeljevale zatrjevane kršitve navedenih pravic, pa pritožnik ne navaja.

Pritožnik tudi ni izkazal kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Določba 23. člena Ustave zagotavlja vsakomur pravico do sodnega varstva. Njene domnevne kršitve zato ni mogoče utemeljevati zgolj z dejstvom, da se pritožnik ne strinja z interpretacijo pravnih pravil in uporabo prava s strani pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru. Prav tako ne utemeljuje kršitve 22. člena Ustave zgolj pavšalno sklicevanje pritožnika na sodno prakso v podobnih primerih, kot je njegov.

Pritožnik nadalje sodišču očita, da bi ga moralo vsaj zaslišati kot stranko. Neizvajanje predlaganih dokazov bi lahko predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Vendar vpogled v zapisnik glavne obravnave pokaže, da pritožnik svojega zaslišanja sploh ni predlagal, sodišče samo pa ga ni dolžno izvesti. Prav tako je neobrazložen pritožnikov očitek o nezmožnosti preizkusa utemeljenosti izrečenega suspenza, saj sta sodišči vsakič preizkušali, ali so izpolnjeni pogoji za izrek tega ukrepa.

Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče preverja možne kršitve določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ni takšna določba, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Ker z izpodbijano sodbo niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55 člena ZUstS ter prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan