Jedro

Po tretjem odstavku 502.c člena ZKP, na katerega se pritožniku pri tem sklicujejo zadostuje, če sodišče predlog udeležencem pošlje.

V 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so našteti tako imenovani prvenstveni načini prepovedi, ki drugih načinov ne izključujejo. To je iz uporabljene besedne zveze "zlasti pa" v zgornji zakonski določbi jasno razvidno, kot je po četrtem odstavku 502. člena ZKP jasno, da so najdaljši roki določeni glede na fazo kazenskega postopka in da se medsebojno ne seštevajo.

Izrek

Pritožba pooblaščencev gospodarske družbe D. d.o.o. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po predlogu okrožnega državnega tožilca s Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije po prvem odstavku 502. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšalo začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi, odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru X Kpr 24484/2014 z dne 16. 4. 2014 ter nazadnje podaljšano s sklepom X K 24484/2014 z dne 6. 6. 2017, dopolnjen s sklepom X K 24484/2014 z dne 30. 8. 2017. Začasno zavarovanje je bilo podaljšano s prepovedjo gospodarske družbi D. d.o.o. oziroma komurkoli drugemu po pooblastilu vsakršno razpolaganje ali obremenjevanje delnic družbe L. Z. d.d., natančneje opredeljenih v izreku sklepa, ki se zaznamuje v Centralnem registru pri S. d.d. in družbah H. d.d. ter P. B. d.d. in s prepovedjo gospodarski družbi D. d.o.o. oziroma komurkoli drugemu po njenem pooblastilu, kot delničarju družbe L. Z. d.d. izvrševati glasovalno pravico iz 56.919 delnic L. Z. na, v izreku natančneje navedenih skupščinah L. Z., ki se zaznamuje v delniški knjigi družbe L. Z. d.d.. Začasno zavarovanje je bilo podaljšano za čas šest mesecev, to je do (vključno) 9. 6. 2018. Če bi gospodarska družba D. d.o.o. ravnala v nasprotju z navedenimi prepovedmi, ji sodišče sme po sklepu izreči denarno kazen.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci gospodarske družbe iz vseh izpodbojnih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ter predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z obrazložitvijo, po kateri pritožnikom in bržkone še gospodarski družbi D. d.o.o. ni bil vročen predlog okrožnega državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja, pritožniki smiselno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki ni podana. Po tretjem odstavku 502.c člena ZKP, na katerega se pritožniku pri tem sklicujejo zadostuje, če sodišče predlog udeležencem pošlje. To je bilo za navedeno gospodarsko družbo storjeno z odredbo z dne 27. 11. 2017 (list. št. 5323), medtem ko so bili pritožniki pooblaščeni šele po izdaji napadenega sklepa (priloge C1). Drži le, da po podatkih spisa v družbi predloga, čeprav je bil poslan na oba znana naslova, niso dvignili, kar pa izhajajoč iz zgornje zakonske določbe ni bila ovira, da o predlogu ne bi moglo biti pravno veljavno odločeno.

5. Podobno kot zgoraj je pritožbeno sodišče skozi pritožbeno obrazložitev razbralo, da pritožniki uveljavljajo še kršitev kazenskega zakona iz 4. oziroma 5. točke 372. člena ZKP, ko pravijo, da je bilo začasno zavarovanje podaljšano v nasprotju z dovoljenim načinom in čez zakonsko dovoljeni čas.

6. Kršitev ni podana. V 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) so našteti tako imenovani prvenstveni načini prepovedi, ki drugih načinov ne izključujejo. To je iz uporabljene besedne zveze "zlasti pa" v zgornji zakonski določbi jasno razvidno, kot je po četrtem odstavku 502. člena ZKP jasno, da so najdaljši roki določeni glede na fazo kazenskega postopka in da se medsebojno ne seštevajo.

7. V ostalem je iz pritožbene obrazložitve razumeti, da se pritožniki ne strinjajo z ugotovljenimi odločilnimi dejstvi, saj po njihovem gospodarska družba zoper katero je bilo podaljšano zavarovanje zahtevka ni obdolžena v postopku, z drugimi obdolženci pa tudi ni v nobenem razmerju, zaradi katerega bi lahko domnevno korist uporabila za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali druge nedovoljene cilje, ki naj bodo z začasnim zavarovanjem po 502. členu ZKP preprečeni.

8. Prva navedba nedvomno drži, pri drugi pa pritožniki najprej prezrejo v 4. točki obrazložitve sklepa povzeto vsebino predloga okrožnega državnega tožilca, po kateri bi naj bila gospodarska družba D. d.o.o. končni prejemnik protipravne koristi in nato še pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje v 10. in 13. točki obrazložitve sklepa, po kateri bi se naj to zgodilo po gospodarski družbi I.J. S. d.d.. Ta družba pa bi naj po opisu dejanja iz pravnomočne obtožnice pridobila tisto, za kar sta bili gospodarski družbi Z. E. H. d.d. in Z. D. H. d.d. po ravnanju predsednikov njunih uprav oziroma članov oškodovani.

9. Glede na ugotovljeno in ker v pritožbeni obrazložitvi ni zaslediti ničesar več, do česar bi se moralo pritožbeno sodišče posebej opredeliti, je bilo o pritožbi pooblaščencev gospodarske družbe D. d.o.o. odločiti tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).