Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dedna izjava je enostranski pravni posel med živimi. Ni je mogoče podati pogojno, niti z rokom ali z bremenom. Po določilu prvega odstavka 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini tudi ni mogoče preklicati. Dedič lahko zgolj zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku. Glede na navedeno v pritožbi podan preklic dedne izjave ni upošteven.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spada naslednje premoženje: ½ delež na nepremičnini, k.o. 000, stavba 352, del stavbe 15, neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenije ter pravice in obveznosti po kreditni pogodbi št. ... pri banki X, d.d. (točka I izreka). Za dediča premoženja iz točke I izreka sklepa je na podlagi zakona in potem, ko se je zapustnikova hči A. A. odpovedala dedovanju po zapustniku, razglasilo zapustnikovo ženo B. A. v deležu do ½ in zapustnikovega sina C. A. v deležu do ½. Ker je zapustnikov sin C. A. svoj dedni delež odstopil sodedinji B. A., gre slednji celotno premoženje iz točke I izreka sklepa (točka II izreka). Po pravnomočnosti sklepa je odredilo ustrezno vknjižbo pri zemljiški knjigi in da sme dedinja B. A. po pravnomočnosti sklepa prevzeti premoženje navedeno v 2. in 3. alineji točke I izreka tega sklepa (točka III izreka).
2. Zoper ta sklep se je pritožila A. A.. Navaja, da je bila na sami razpravi zavedena s strani sodedinje B. A. Z njene strani ji je bila ponujena vsota 2.000,00 EUR kot nadomestilo za odpoved dedovanju z njene strani. V nasprotnem primeru nikakor ne bi privolila v odpoved njenemu deležu. Izjava je bila izrečena v prisotnosti njene odvetnice in sodnice. Zneska do današnjega dne ni prejela. Sodedinja z njo ni vzpostavila nikakršnega stika, kljub temu, da sta se srečali par dni po obravnavi in ji je ponovno obljubila, da ji bo le-tega izplačala v enem tednu. V zapisniku to ni zabeleženo, ker je šlo za ustni dogovor.
3. Dedinja B. A. je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe. V odgovoru zanika pritožničine navedbe o sklenitvi dogovora o plačilu 2.000,00 EUR kot nadomestilu za odpoved dedovanju. Skladno s 1. odst. 138. člena Zakona o dedovanju (ZD) se izjava o odpovedi dediščini ne more preklicati, niti ni A. A. izkazala, da bi bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali da bi bila dana v zmoti (2. odst. 138. člena ZD).
4. V odgovoru na odgovor na pritožbo A. A. navede, da je šlo za ustni dogovor oziroma zvijačo. Zavedena je bila z zvijačo s strani sodedinje B. A., zato od obljubljenega zneska 2.000,00 EUR ne misli odstopiti.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Dedna izjava je enostranski pravni posel med živimi. Ni je mogoče podati pogojno, niti z rokom ali z bremenom. Po določilu prvega odstavka 138. člena ZD izjave o odpovedi dediščini tudi ni mogoče preklicati. Dedič lahko zgolj zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.
7. Glede na navedeno v pritožbi podan preklic dedne izjave ni upošteven. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 9. 2. 2023 (ki ga je brez pripomb podpisala tudi A. A.) tudi ne izhaja, da bi bila dedna izjava A. A. o odpovedi dedovanju podana pogojno. Zato je pritožbeno sodišče potem, ko ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbo A. A. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).