Jedro

Interes za intervencijo mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med prijaviteljem intervencije in eno izmed strank. Funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa.

Bistvo stranske intervencije je v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka in A. A. sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.V predmetni zadevi tožnika s tožbo uveljavljata ugotovitev neveljavnosti pogodb, sklenjenih s toženko (o dobavi toplote in o ustanovitvi služnosti), vrnitev plačanih zneskov, odklop s sistema daljinskega ogrevanja in odstranitev podzemne napeljave z njune parcele 520/3 k. o. X. A. A. se je v tem postopku priglasil kot stranski intervenient. Kot sosed tožnikov in lastnik parcele 522/3 k. o. X v ločenem postopku zoper toženko uveljavlja odkop in odstranitev podzemne napeljave tudi z njegove nepremičnine.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje1 zavrnilo stransko intervencijo A. A. na strani tožnika.

3.Zoper izpodbijani sklep se v skupni pritožbi pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku2 pritožujeta tožnika in A. A.. Predlagajo, naj višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da dovoli stransko intervencijo.

4.Pritožniki navajajo, da je interes stranskega intervenienta v tem, da je vročevod na parceli 520/3 (v lasti tožnikov) neposredno nadaljevanje funkcionalno povezane skupne napeljave vročevoda z vročevodnim jaškom na parceli 522/3 (v lasti stranskega intervenienta). Oba pomenita zaključek stranskega voda vročevodnega omrežja toženke. Gre namreč za skupno napeljavo, ki poteka pod dvema parcelama treh lastnikov, ki zahtevajo njen izkop. Uspeh tožnikov bi zaradi funkcionalne povezanosti povzročil, da bi moral tudi stranski intervenient v svojem postopku uspeti.

5.Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ustrezno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa ni storilo ne očitanih in uradno upoštevnih postopkovnih napak.

8.Prvi odstavek 199. člena ZPP jasno določa, da mora imeti stranski intervenient pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga tista od strank, ki se ji želi pridružiti. To pomeni, da mora njegov interes izhajati iz določenega pravnega razmerja med njim in eno izmed strank. Zgolj funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa3. Prav tako A. A. ni v pravnem razmerju s toženko (odklop iz njenega sistema je bil opravljen že v letu 2021, na njegovi nepremičnini pa tudi ni služnosti v toženkino korist).

9.Pritožniki z navajanjem primerov iz sodne prakse, ki naj bi utemeljevali njihova prepričanja, ne morejo uspeti. Kajti nesporno je, in tega tudi pritožba ne izpodbija, da ima A. A. do toženke le stvarnopravni zahtevek, medtem ko pogodbi, katerih veljavnost izpodbijata tožnika, nanj (v nobeni meri) pravno ne učinkujeta. Bistvo stranske intervencije je namreč v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.4 Pravnega interesa pritožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.

10.Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

12.Na podlagi četrtega odstavka 366.a člena ZPP je o zadevi odločil senat pritožbenega sodišča.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 199, 199/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.