Jedro

Ker je od zadnjega dejanja organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, poteklo več kot dve leti, je kazenski pregon zastaral.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Kopru PR-1226/2006 z dne 1.12.2008, v zvezi s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Koper z dne 8.6.2006 spremeni tako, da se postopek zoper K.P., zaradi prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 83. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. K.P. je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Koper spoznana za odgovorno storitve prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 83. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1). Izrečena ji je bila globa 20.000 SIT. Kršiteljica je zoper navedeni plačilni nalog pravočasno vložila zahtevo za sodno varstvo, katero je Okrajno sodišče v Kopru s sodbo PR-1226/2006 z dne 1.12.2008 zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka zaradi kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Ugotavlja, da je od zadnjega dejanja organa pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, to je od pridobitve seznama vodenih postopkov o prekršku za K.P. dne 25.7.2006, do izdaje sodbe dne 1.12.2008, poteklo več kot dve leti, kar upoštevaje določbe prvega in tretjega odstavka 42. člena ZP-1 pomeni, da je kazenski pregon zastaral. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena in ravna skladno s prvim odstavkom 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

3. Zahteva vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena ZKP vročena storilki prekrška, ki je v odgovoru nanjo navedla, da je utemeljena in predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi.

B.

4. Po prvem odstavku 42. člena ZP-1 postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen (t.i. relativno zastaranje postopka o prekršku). Skladno s tretjim odstavkom istega člena zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za (relativno) zastaranje postopka o prekršku (t.i. absolutno zastaranje postopka o prekršku).

5. Pravilna je ugotovitev zahteve, da je v obravnavani zadevi postopek o prekršku oziroma pregon prekrška relativno zastaral. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je Okrajno sodišče v Kopru, zadnje procesno dejanje, ki je merilo na pregon storilke K.P., opravilo 25.7.2006, ko je pridobilo seznam vodenih postopkov o prekršku zoper K.P. S tem dejanjem je začel znova teči dvoletni relativni zastaralni rok za pregon prekrška. Naslednje dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je merilo na pregon K.P., pa je bilo opravljeno po preteku dvoletnega roka dne 1.12.2008, ko je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo. V tej zadevi o prekršku je torej pred odločanjem sodišča že dne 25.7.2008 nastopilo relativno zastaranje postopka o prekršku, zato bi moralo sodišče po 3. točki 156. člena ZP-1, ki se sledeč tretjemu odstavku 59. člena ZP-1 uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, postopek o prekršku ustaviti.

6. Ob ugotovljeni kršitvi je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo v skladu s 426. členom ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko K.P. ustavilo. Ker je bil postopek ustavljen, na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1, stroški postopka bremenijo proračun.