Jedro

Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I. izreka v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala, da je tožena stranka dolžna na svoje stroške podati soglasje, dovoliti in izposlovati priklop električne energije pri distributerju električne energije in priklop plina pri distributerju plina tako, da bo v stanovanju št. 602, v šestem nadstropju, na naslovu K. 6, L., dobavljena električna energija in plin, v nasprotnem primeru je tožeča stranka sama upravičena podati vlogo za priklop električne energije in plina ter izposlovati priklop električne energije in plina, vse na stroške tožene stranke. Zahtevala je tudi prepoved bodočih takšnih posegov. V točki II. izreka pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka predlagala, da je dolžna tožena stranka v roku 24-ih ur od prejema sklepa na svoje stroške podati soglasje, dovoliti in izposlovati priklop električne energije pri distributerju električne energije in priklop plina pri distributerju plina tako, da bo v stanovanju dobavljena električna energija in plin, v nasprotnem primeru pa je tožeča stranka upravičena sama podati vlogo za priklop električne energije in plina na stroške tožene stranke. Zavrnilo je tudi predlog v delu, ko je tožeča stranka v primeru neizpolnitve prej navedene obveznosti predlagala plačilo denarne kazni v višini 500,00 EUR za vsak dan zamude tožene stranke z izpolnitvijo, zaradi izterjave te denarne kazni pa opravo nepremičninske izvršbe z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, cenitvijo in prodajo nepremičnine, stanovanja št. 602, v 6. nadstropju, na naslovu K. 6, L., ter s prenakazilom kupnine tožnikoma, vsakemu do ene polovice. V točki III. izreka pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.111,17 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je tožeča stranka dokazala obstoj posesti na stanovanju št. 602, na naslovu K. 6, L., tako v času vložitve tožbe kot tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa. Tožbeni zahtevek je utemeljen, saj zadevnega stanovanja ni možno uporabljati in v njem živeti brez elektrike in plina. Grozi neposredna nevarnost za zdravje tožeče stranke in njunih otrok, če živijo v stanovanju, glede katerega obstaja resna nevarnost glede nedobave električne energije in plina. Tožeča stranka ne more sama urediti in zagotoviti dobave električne energije in plina, če tožena stranka kot lastnica stanovanja odredi prekinitev dobave elektrike in plina. V tem primeru se poseže v posest tožeče stranke na stanovanju oziroma se izvrševanje posesti poslabša. Tožena stranka tako lahko moti posest tožečih strank kadarkoli in na vse možne načine s tem, da lahko sama prekine dobavo električne energije in plina ali odredi distributerju izklop elektrike in plina. Zaradi navedenega je tudi dejanska dobava električne energije in plina od dne 24.4.2018 dalje motena. V tej pravdni zadevi je bilo dokazano, da je bilo motilno dejanje storjeno dne 24.4.2018, ker je bila tožeča stranka brez električne energije in plina v zadevnem stanovanju. Kasneje je tožena stranka zagotovila dobavo električne energije in plina, vendar je ta dobava neredna in občasno izključena in ni res, da je nemotena s strani tožene stranke. Zato je utemeljen tako zahtevek tožeče stranke na odstranitev motilnega ravnanja in vzpostavitev v prejšnje posestno stanje, kot tudi na prepoved bodočih motilnih ravnanj. Tožeča stranka je postavila tudi utemeljen predlog za izdajo začasne odredbe, saj tudi v času trajanja te pravde potrebuje začasno sodno varstvo pred motilnimi ravnanji tožene stranke, ki jih je pričakovati. Zlasti je problem zimski in poletni čas, ko so lahko tudi velike temperaturne razlike tako zunaj kot v stanovanju, če stanovanje nima zagotovljene trajne in nemotene oskrbe z električno energijo. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta bila potrebna, saj je šele na njuni podlagi tožena stranka zagotovila ponovni priklop in delovanje električne energije in plina v tem stanovanju. Kljub temu pa tožena stranka še vedno občasno otežuje in onemogoča dobavo električne energije in plina v stanovanje. V tej pravdi je nesporno dejstvo, da zadevno stanovanje ni imelo dobave električne energije in plina od 24.4.2018 dalje, zadevna nedobava pa je bila povezana z motilnim ravnanjem tožene stranke. Sodišče je tudi napačno odločilo o povrnitvi stroškov postopka, saj je tožeča stranka morala vložiti tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe. To je bilo edino pravno sredstvo, da se prepreči samovolja tožene stranke in zavaruje obstoječe posestno stanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je toženka dne 1.6.2018 pri X. in Y. naročila, da se takoj opravi priklop elektrike in plina za stanovanje št. 602, na K. ulici 6 v L. Posledično je pravilno zavrnilo zahtevek tožeče stranke na vzpostavitev prejšnjega stanja, ker je ugotovilo, da tožeča stranka na dan zaključka glavne obravnave elektriko in plin ima. Tožeča stranka v pritožbi te ugotovitve sodišča prve stopnje ne izpodbija, navaja pa, da je dobava elektrike in plina še vedno občasno motena. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni navedla niti natančnejšega časovnega okvira zatrjevane motene dobave energentov niti tega, da moteno dobavo povezuje s toženkinim ravnanjem ter da zato motene dobave elektrike in plina po 1.6.2018 tožeča stranka ni izkazala. Nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene, saj tožeča stranka v pritožbi le ponovi trditev iz postopka na prvi stopnji, da ima še vedno moteno dobavo energentov. S tem pravilnega zaključka sodišča prve stopnje ne omaje.

6. Pritožbeno sodišče pa se strinja tudi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ko je verjelo toženki (in ne tožeči stranki), da sama ni odredila dobaviteljema (Y. in X.) odklopa elektrike in plina ter da sta dobavitelja očitno izklopila dobavo elektrike in plina zaradi neplačila, kar lahko storita po določbi 50. člena Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije1 in določbi 33. člena Uredbe o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja2. Pritožba tožeče stranke dokazne ocene sodišča prve stopnje konkretneje ne izpodbija, temveč zgolj vztraja pri navedbi, da je bila toženka tista, ki je naročila odklop elektrike in plina pri dobaviteljih. Zgolj s takšnim vztrajanjem pa tožeča stranka dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je prepričljivo obrazložena, ne omaje. Ker toženka ni naročila odklopa elektrike in plina oziroma ni storila zatrjevanega motilnega ravnanja dne 24.4.2018, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi prepovedni del zahtevka tožeče stranke.

7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, je posledično pravilno zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, saj terjatev tožeče stranke ne obstoji (272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

8. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, ji je sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odst. 154. člena ZPP pravilno naložilo tudi plačilo stroškov postopka, ki so nastali toženi stranki.

9. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo (33. člen SPZ). Ker tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi z 1. odst. 165. člena ZPP). Tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ki po oceni pritožbenega sodišča ni pripomogel k rešitvi pritožbe (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 117/2002 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 10/2003 s spremembami.