Jedro

Izpodbijani sklep je bil izdan v formaliziranem postopku preizkusa obrazloženosti ugovora in sodišče je izdalo tipski sklep. Slednji vsebuje materialnopravni zaključek, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep torej odkazuje na ugovor dolžnika, tega je upnik prejel z izpodbijanim sklepom in se z njim seznanil, saj v pritožbi podrobno povzema ugovorne trditve. Prepisovanje ugovornih trditev v obrazložitev sklepa ni bila potrebna, saj sodišče v ugovornem postopku ne ugotavlja spornih dejstev in ne izvaja dokazov.

Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni obrazložen. Res je v predlogu za izvršbo navedel na kaj naj bi se verodostojna listina nanašala in sicer na dostavo jaškov. Vendar nima prav, da bi dolžniku moralo biti znano na kaj se izvršba nanaša, da bi se lahko opredelil do tega pa se ni, da iz ugovora ne izhaja, da bi sklep izpodbijal iz vsebinskih razlogov, da ni podal pravno pomembnih dejstev oziroma trditev podkrepil z dokazi. Kot ugotavlja že upnik, ugovor temelji (med drugim) na splošnem zanikanju terjatve in to zadošča. Ni zahteve, da bi se moral dolžnik posebej konkretno opredeljevati do predloga, četudi je upnik navedel za kaj naj bi šlo v zadevi. Zanikanje terjatve je zanikanje. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti svoje evidence, če se nanje sklicuje. Zadošča sklicevanje na listine, lahko tudi na listine upnika, ni pa omejitve dokaznih sredstev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 3. 10. 2024 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ugovor dolžnika ni obrazložen. Iz predloga za izvršbo izhaja, da je bila izvršba vložena na podlagi verodostojne listine računa 2024-00223 s pripisom "za dostavo jaškov". Dolžniku je moralo biti znano, da se izvršba nanaša na plačilo blaga, to je jaškov, ki jih je naročil pri upniku. Oznaka verodostojne listine je določno poimenovana oziroma na način, da bi se dolžnik do navedenega lahko opredelil pa se ni. Nasprotno, iz ugovora ne izhaja, da bi sklep o izvršbi izpodbijal iz vsebinskih razlogov kljub jasni označbi temelja. Dolžnik ni podal pravno pomembnih dejstev oziroma podanih trditev ni podkrepil z listinami oziroma dokazi. Nasprotno, ugovor temelji na splošnem zanikanju terjatve ne da bi se konkretno opredelil do predloga pa bi se glede na oznako listine (dostava jaškov) lahko opredelil. Dolžnik ni navedel, da ni naročil jaškov pri upniku in navedenega ni niti pavšalno zanikal oziroma ni navedel, da bi obveznost izpolnil. Dolžnik v ugovoru navaja, da po pregledu lastnih evidenc upniku ničesar ne dolguje, pri čemer izpisa evidenc ugovoru ni priložil, posledično se upnik ne more opredeliti do navedb dolžnika, prav tako jih pri odločitvi ne bi smelo upoštevati sodišče.

3.Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je v ugovoru določno nasprotoval obstoju terjatve, kar pomeni pravno pomembno dejstvo, ki bi v primeru, če bi se izkazalo za resnično, lahko povzročilo zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Kot dokaz je tudi predlagal lastno zaslišanje. Izvršilno sodišče ni pristojno za odločanje o utemeljenosti upnikove terjatve ali utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč skladno s predpisi presoja samo obrazloženost ugovora (sklep VSL II Ip 3047/2015).

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da zaradi odsotnosti dokazov izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, da je upniku kršena pravica do pritožbe in do izjave, kar naj bi predstavljalo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Dolžnik je v ugovoru predlagal dokaze: zaslišanje zakonitega zastopnika, se pravi zaslišanje strank, vpogled v listine, na katere se sklicuje upnik v predlogu in zaslišanje prič, ki bodo najavljene naknadno, ko bo oziroma kolikor bo upnik pojasnil temelj in višino zahtevka.

6.Prav tako ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339 člena ZPP, ker naj bi imel sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, da so izostali razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer naj bi prišlo do kršitve pravice do enakega varstva pravic 22. člena Ustave RS, da sodišče ni v celoti obrazložilo odločitve oziroma je obrazložitev izostala, da ni z zadostno jasnostjo opredelilo razlogov za odločitev in argumentiralo pravnih stališč, da naj bi odločitev kršila 22. člen Ustave RS. Izpodbijani sklep je bil izdan v formaliziranem postopku preizkusa obrazloženosti ugovora in sodišče je izdalo tipski sklep. Slednji vsebuje materialnopravni zaključek, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep torej odkazuje na ugovor dolžnika, tega je upnik prejel z izpodbijanim sklepom in se z njim seznanil, saj v pritožbi podrobno povzema ugovorne trditve. Prepisovanje ugovornih trditev v obrazložitev sklepa ni bila potrebna, saj sodišče v ugovornem postopku ne ugotavlja spornih dejstev in ne izvaja dokazov. Obrazložitev izpodbijanega sklepa vsebuje materialnopravno zakonsko podlago za odločitev drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ ter drugi odstavek 62. člena ZIZ.

7.Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložbeni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

8.Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da ugovarja v celoti po temelju in po višini, ker upniku ne dolguje ničesar, da mu ni jasno kakšno terjatev upnik izterjuje v zadevi oziroma kakšno storitev ali produkt naj bi predstavljal izterjevani znesek, da upnik ni pojasnil pravnega temelja izterjave, da se do terjatve ne more natančno opredeliti, saj mu podatki v sklepu o izvršbi ne dajejo nedvoumnega in jasnega zaključka o vsebini potencialne obveznosti. Kot dokaz je predlagal zaslišanje strank in kasneje javljenih prič ter vpogled v listine upnika.

9.Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni obrazložen. Res je v predlogu za izvršbo navedel na kaj naj bi se verodostojna listina nanašala in sicer na dostavo jaškov. Vendar nima prav, da bi dolžniku moralo biti znano na kaj se izvršba nanaša, da bi se lahko opredelil do tega pa se ni, da iz ugovora ne izhaja, da bi sklep izpodbijal iz vsebinskih razlogov, da ni podal pravno pomembnih dejstev oziroma trditev podkrepil z dokazi. Kot ugotavlja že upnik, ugovor temelji (med drugim) na splošnem zanikanju terjatve in to zadošča. Ni zahteve, da bi se moral dolžnik posebej konkretno opredeljevati do predloga, četudi je upnik navedel za kaj naj bi šlo v zadevi. Zanikanje terjatve je zanikanje. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti svoje evidence, če se nanje sklicuje. Zadošča sklicevanje na listine, lahko tudi na listine upnika, ni pa omejitve dokaznih sredstev. Zlasti ne drži navedba, da dolžnik ni za svoje trditve ponudil nikakršnih dokazov. Poleg tega za zanikanje ne more predložiti dokazov. Ostale pritožbene navedbe, da so ugovorne navedbe neutemeljene, prilaganje elektronskega sporočila, s katerim naj bi dolžnik potrdil ponudbo upnika, so stvar nadaljnjega pravdnega postopka.

10.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.

2Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014 in VSC I Ip 626/2008.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2