Jedro

Izvajanje dejavnosti zavoda je zaradi prezasedenosti varovanega oddelka nedvomno zelo oteženo, vendar pa ob polni zasedenosti vseh socialnovarstvenih zavodov (pri čemer nekateri od njih niti nimajo varovanih oddelkov) kljub temu ne more zavračati sprejema osebe, ki ji je država dolžna zagotoviti potrebno institucionalno varstvo glede na njeno zdravstveno stanje. Prostorske in kadrovske težave pritožnika ne morejo privesti do neizvajanja nujnih ukrepov sodišč iz 75. člena ZDZdr, saj bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga neizogibno potrebujejo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih Goricah 22, Lenart v Slovenskih Goricah, kjer se ga zadrži do 6. 7. 2017 (I. točka izreka). Prvo sodišče je še odločilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje Socialnovarstveni zavod Hrastovec (v nadaljevanju pritožnik). Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se sprejem stanovalcev v zavod izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Komisija za sprejem, premestitev in odpust je ugotovila, da nasprotni udeleženec na podlagi 17. člena navedenega pravilnika ne izpolnjuje pogojev za sprejem v zavod, eden od pogojev za sprejem po prvem odstavku 74. člena ZDZdr pa je, če oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, ali nasprotni udeleženec izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod. Prvo sodišče je zanemarilo, da je pritožnik podal mnenje, da nasprotni udeleženec ne izpolnjuje pogojev za sprejem v zavod, in sicer pogojev, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prvo sodišče se je osredotočilo le na pritožnikovo pojasnilo, da na varovanih oddelkih nima prostega mesta. Nasprotnemu udeležencu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki pa se ne izvršuje, zato bi predlagatelj lahko predlagal izvajanje varnostnega ukrepa v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Iz sklepa ni razvidno, na kakšen način je sodna izvedenka prišla do ugotovitve, da imata zavoda v Dutovljah in Hrastovcu nekaj boljše terapevtske možnosti in nekoliko bolj usposobljeno osebje. Ni jasno, zakaj je predlagatelj opredelil, da se nasprotnega udeleženca namesti pri pritožniku. Varovani oddelek pritožnika ima štiri bivalne enote, ki so popolnoma zasedene. Zato ne more in ne sme sprejeti več oseb, kot je predpisano, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel več zagotavljati varnosti. Pri pritožniku je največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji. Takšna koncentracija pomeni hudo nevarnost za življenje in zdravje varovancev samih in osebja zavoda. V pogojih prezasedenosti kapacitet takšna nevarnost ni več obvladljiva. Če bo pritožnik primoran sprejeti nasprotnega udeleženca, ne bo prevzel odgovornosti, če bo prišlo do incidentov. Sodišče ni preverilo dejstva, da pritožnik ne razpolaga s prostim mestom. Sodišče ni ugotovilo, da so vsi zavodi registrirani enako kot pritožnik ter imajo enako ali večje število zaposlenih glede na kapacitete stanovalcev. V Sloveniji imajo za sprejem oseb brez privolitve na varovani oddelek štirje zavodi verificirane varovane oddelke, kar pomeni, da morajo vsi izpolnjevati enake pogoje in normative. Glede na sodno prakso je treba upoštevati tudi prostorske zmožnosti zavoda. Prvo sodišče ni upoštevalo mnenja pritožnika, katerega je pridobilo v postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (prvi odstavek 75. člena ZDZdr). Svojo ugotovitev o obstoju potrebnih pogojev je ustrezno obrazložilo. Pritožnik zatrjuje, da nasprotni udeleženec ne izpolnjuje pogojev za sprejem (šesta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr), pri čemer ne obrazloži, katerih pogojev naj bi nasprotni udeleženec ne izpolnjeval. Ker je pritožba v tem delu pavšalna, ne terja obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na 17. člen Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva in na stališče njegove komisije za sprejem (da nasprotni udeleženec ne izpolnjuje pogojev za sprejem v zavod), saj v tej zadevi ne gre za sprejem v zavod na podlagi prošnje uporabnika, ampak za sprejem v zavod na podlagi sklepa sodišča, izdanega po določbah ZDZdr.

5. Neutemeljen je očitek, da je prvo sodišče pri svoji odločitvi presojalo le okoliščino, da pritožnik na varovanih oddelkih nima prostega mesta. Sodišče je pridobilo mnenja vseh socialnovarstvenih zavodov, glede katerih bi bilo mogoče izdati sklep o sprejemu nasprotnega udeleženca v njihov varovani oddelek (79. člen ZDZdr), ob tem pa je pozvalo sodno izvedenko, da (tudi na podlagi prejetih odgovorov oziroma mnenj socialnovarstvenih zavodov) pojasni, kateri socialnovarstveni zavod v Sloveniji bi bil najprimernejši za sprejem nasprotnega udeleženca, upoštevajoč njegovo zdravstveno problematiko. Iz odgovora sodne izvedenke izhaja, da je podala svoje mnenje na podlagi poznavanja dela socialnovarstvenih zavodov, ko je pojasnila, da imata zavoda v Dutovljah in Hrastovcu nekaj boljše terapevtske možnosti in nekoliko bolj usposobljeno osebje glede načrtovanja obravnave. Predlagatelj je glede na pojasnila sodne izvedenke na naroku 6. 7. 2016 predlagal sprejem nasprotnega udeleženca pri pritožniku, to pa tudi zato, ker je ta zavod nekoliko bolj odmaknjen od dosedanjega okolja nasprotnega udeleženca in ker je prilagojen obravnavi (tudi) tovrstnih primerov. Glede na vse okoliščine primera tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožnik najustreznejši za sprejem nasprotnega udeleženca. Pritožnik ne izpodbija smiselno izražene ugotovitve prvega sodišča, da bo lahko nudil nasprotnemu udeležencu ustrezno strokovno varstvo oziroma obravnavo v svojem zavodu.

6. Pritožnik izpostavlja, da ima v celoti zasedene bivalne enote na varovanem oddelku, da ne more sprejeti več oseb, kot je predpisano in da v tem primeru ne more zagotavljati potrebne varnosti in prevzemati odgovornosti za nadzor in varnost uporabnikov ter zaposlenega osebja. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je v takšnih razmerah izvajanje njegove dejavnosti nedvomno zelo oteženo, vendar pa ob polni zasedenosti vseh socialnovarstvenih zavodov (pri čemer nekateri od njih niti nimajo varovanih oddelkov) kljub temu ne more zavračati sprejema osebe, ki ji je država dolžna zagotoviti potrebno institucionalno varstvo glede na njeno zdravstveno stanje. Prostorske in kadrovske težave pritožnika ne morejo privesti do neizvajanja nujnih ukrepov sodišč iz 75. člena ZDZdr, saj bi bilo to nedopustno z vidika zagotavljanja ustreznega varstva osebam, ki ga neizogibno potrebujejo. Mnenje zavoda, ki ga sodišče pridobi v smislu 79. člena ZDZdr, za sodišče ni zavezujoče. 7. Pritožnikova trditev, da imajo (ostali) zavodi enako ali večje število zaposlenih glede na kapacitete stanovalcev, je neobrazložena in zato neupoštevna. Neupoštevna je tudi navedba, da imajo poleg pritožnika še trije socialnovarstveni zavodi v Sloveniji verificirane varovalne oddelke, kar pomeni, da morajo izpolnjevati enake pogoje in normative, saj pritožnik ne trdi in ne dokazuje, da bi bilo za nasprotnega udeleženca v primeru sprejema v drug zavod bolje poskrbljeno. Iz podatkov spisa II Ks 61990/2012 je razvidno, da izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja nasprotnega udeleženca v zdravstvenem zavodu ni prišlo v poštev.

8. Pritožbeno sodišče še opozarja, da gre glede na vse okoliščine in pomen te zadeve za očitno pomoto v izreku izpodbijanega sklepa. Prvo sodišče je zapisalo, da se nasprotnega udeleženca zadrži v varovanem oddelku do 6. 7. 2017, kar je eno leto od izdaje njegovega sklepa, pravilno pa bi bilo (v skladu z 10. točko obrazložitve in 77. členom ZDZdr), da se zadržanje nasprotnega udeleženca določi za čas enega leta, saj bo čas zadržanja tekel šele od dneva sprejema nasprotnega udeleženca v socialnovarstveni zavod, ne pa že od dneva izdaje sklepa prvega sodišča. To pomoto bo lahko prvo sodišče ustrezno popravilo (328. člen ZPP).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).