Jedro

Z odpovedjo najemne pogodbe in izselitvijo iz stanovanja, v katerem prebiva, bi se tožnica znašla v življenjski stiski. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi presoje tožničinega socialnega položaja in zdravstvenega stanja ni opravila. Izpodbijana odločitev je bila tako sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, ki so vplivali na izpolnjevanje najemne pogodbe, zlasti tožničinega zdravstvenega stanja.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1165/2013-6 z dne 19. 6. 2012 se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 354/2013 v obliki zastopanja in sestave vseh vlog. V obrazložitvi svojo odločitev tožena stranka utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 354/2013 ugotovila, da je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor zoper tožnico – prosilko dne 27. 3. 2013 vložil tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja št. 7 na naslovu ... zaradi neplačanih najemnin in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Javni medobčinski stanovanjski sklad je k tožbi priložil izpis odprtih postavk, iz katerega izhaja, da tožnica ni plačala obratovalnih stroškov v višini 1.961,46 € in da dolguje plačilo najemnine za mesec september, oktober, november, december 2012 ter januar in februar 2013. Nadalje navaja tudi, da je tožnica na tožbo odgovorila in v odgovoru na tožbo navedla, da je v kolikor so ji dohodki omogočali redno poravnavala najemnino in obratovalne stroške, da pa res ni poravnala vseh zapadlih najemnin in obratovalnih stroškov, da pa se ne strinja z višino neplačanih najemnin in obratovalnih stroškov ter dodaja, da ima zdravstvene težave, zaradi katerih se zdravi v UKC Maribor. Glede na navedeno je zato tožena stranka ugotovila, da zadeva, v kateri prosilka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh. V skladu s 103. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1) se najemna pogodba odpove iz krivdnih razlogov, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine. Prosilka – tožnica dolguje najemnino za zgoraj navedene mesece, česar ne zanika, prav tako ni poravnavala obratovalnih stroškov, Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor pa ji je tudi poslal opomin pred tožbo z dne 7. 2. 2013, ki ga je prosilka prejela 13. 2. 2013. Tako so upoštevaje vse navedeno podani razlogi, zaradi katerih je prosilki mogoče odpovedati najemno pogodbo in zahtevati izpraznitev stanovanja, ker je kršila tako določila najemne pogodbe kot stanovanjskega zakona. Razen tega prosilka tudi ne zatrjuje razlogov iz 104. člena SZ-1 zaradi katerih najemne pogodbe ni mogoče odpovedati. Zato je zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prošnjo zavrnila.

Tožnica v tožbi nasprotuje izpodbijanji odločitvi in navaja, da je prejemnica denarne socialne pomoči in da nima drugega dohodka in ne drugega premoženja. Ima zdravstvene težave, ki trajajo že leta, pri čemer se zdravi tudi v UKC Maribor na oddelku za psihiatrijo z diagnozo bistveno neuravnovešena osebnostna motenost. Zaradi varovanja zasebnosti se je zavezala, da bo odločbe glede svojega zdravstvenega stanja predložila na obravnavi. Zaradi zdravstvenih težav tudi ni zaposlena, ne dobi zaposlitve in se ne more prešolati ali dokvalificirati. S tem, ko je zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se je tožena stranka spuščala v presojo samega tožbenega zahtevka in navedla, da so podani vsi razlogi, zaradi katerih je prosilki mogoče odpovedati najemno pogodbo ter zahtevati izpraznitev stanovanja. Tožeča stranka je v odgovoru na tožbo, v zadevi v zvezi s katero je zahtevala odobritev brezplačne pravne pomoči, navedla tudi druge razloge vezane na njeno zdravstveno stanje in izpolnjevanje najemne pogodbe ter predlagala pritegnitev izvedenca zdravstvene stroke oz. psihiatra. Najemna pogodba, ki jo je predložil Stanovanjski sklad, je splošna pogodba, zato je vprašljiva utemeljenosti njene odpovedi v skladu s 4. točko prvega odstavka 103. člena SZ-1. V konkretnem primeru ne gre za zadevo, kjer tožeča stranka zgolj ne plačuje najemnine in obratovalnih stroškov, pač pa gre za druge okoliščine, ki jih bo potrebno presojati pri obravnavanju zadeve. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s tožbenimi ugovori, da se ni opredelila do zdravstvenega stanja tožeče stranke pa pojasnjuje, da v sami prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči le-ta o svojem zdravstvenem stanju ni navedla ničesar. Samo dejstvo, da je v odgovoru na tožbo navedla, da se zdravi na oddelku za psihiatrijo pa še ne pomeni, da ne razume določb v najemni pogodbi oz. pomena svojega ravnanja in da nima v oblasti svojega ravnanja.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice do brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja t.i. objektivnega pogoja oziroma ugotovitve, da zadeva, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči nima, verjetnega izgleda za uspeh.

ZBPP v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je ta stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V skladu s citirano pravno podlago je treba torej pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitve brezplačne pravne pomoči presojati oba tam primeroma našteta pogoja (da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena). SZ-1 v 103. členu določa krivdne razloge za odpoved najemne pogodbe. Med temi je v 4. točki kot razlog navedeno tudi neplačevanje najemnine. V 104. členu so (primeroma) naštete okoliščine, zaradi katerih najemne pogodbe iz krivdnih razlogov ni mogoče odpovedati. Z odpovedjo najemne pogodbe in izselitvijo iz stanovanja, v katerem prebiva, bi se tožnica nedvomno znašla v življenjski stiski. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi presoje tožničinega socialnega položaja in zdravstvenega stanja (kot relevantni okoliščini, zaradi katerih ji ni mogoče odpovedati najemne pogodbe iz krivdnih razlogov) ni opravila. Sodišče zato pritrjuje tožeči stranki, da je izpodbijano odločitev sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, ki so vplivali na izpolnjevanje najemne pogodbe, zlasti tožničinega zdravstvenega stanja. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa pa je bila tožena stranka s tožničinim zdravstvenim stanjem seznanjena, saj je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je vpogledala v spis Okrajnega sodišča v Maribor opr. št. II P 354/2013 (torej v zadevo, v zvezi s katero je tožnica prosila za brezplačno pravno pomoč). Zato sodišče kot neutemeljene zavrača trditve tožene stranke iz odgovora na tožbo, da se ni opredelila do tožničinega zdravstvenega stanja, ker ta v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči o svojem zdravstvenem stanju ni navedla ničesar.

Ker so bila v postopku dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena, to pa je imelo za posledico, da tudi materialno pravo (določba 24. člena ZBPP) ni bilo pravilno uporabljeno, je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijano odločbo kot nezakonito odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno postopek dopolniti tudi s presojo tožničinega zdravstvenega in socialnega stanja in nato o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ponovno odločiti z upoštevanjem obeh v prvem odstavku 24. členu ZBPP navedenih pogojev.

Odločitev o stroških temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, ki ga je zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, priznajo stroški postopka v višini 350,00 € in se povečani za DDV, ker je tožnik v tožbi uspel, naložijo v plačilo toženi stranki.