Jedro

Predlagatelji so v postopku navajali, da so preko pravnih prednikov do svojih nepremičnin v M. že več kot 70 let dostopali po poti, ki pelje po nepremičninah v lasti nasprotnega udeleženca. Na podlagi teh dejanskih navedb je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tej zadevi ne gre za postopek za dovolitev oziroma določitve nujne poti po določbah od 175. do 178. člena ZNP-1, temveč za spor glede priposestvovanja služnosti voženj po utrjeni in asfaltirani cesti, ki se uporablja za dostop do stanovanjskih hiš in ostalih nepremičnin, ki so v lasti predlagateljev v zatrjevani dobi več kot 70 let. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek ustavilo (I. točka izreka) in odločilo, da se bo postopek po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se nasprotni udeleženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi je kritičen do obrazložitve sodišča prve stopnje, da ni v predpisanem roku odgovoril na predlog predlagateljev in na njihovo vlogo z dne 25. 8. 2023. Pri tem opozarja, da ni prejel ustreznega pravnega pouka glede posledic nevložitve obeh odgovorov, sam pa je podal vsebinsko konkretiziran in dokazno podprt odgovor na naroku. Nadalje izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za vprašanje javne ceste in že izvedene dejanske razlastitve v obdobju socializma. Slednje pa bi moral prvi predlagatelj oziroma Občina Prebold urediti v formalnem upravnem postopku, skladno z določbami Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) in Zakona o javnih cestah (ZJC-B). Gre namreč za javno cesto, na katero je občina namestila prometne znake, na njej pa se izvaja tudi zimska in gospodarsko-javna služba. Sodišče je napačno uporabilo materialnopravne predpise, saj ni izvedlo dokazovanja, ki bi omogočilo pravilno odločitev glede relevantnih vprašanjih. Prav tako ni ustrezno razlikovalo med javnimi cestami, ki so bile vzpostavljene po uveljavitvi ZJC-B in tistimi, ki so obstajale že prej. V kolikor bi namreč izvedlo predlagane dokaze, bi ugotovilo, da gre za situacijo iz 19. člena ZJC-B v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZJC-B. Slednji hkrati tudi določa, da na takšnih cestah ni mogoče uveljavljati priposestvovanja. Sklicuje se na projektno dokumentacijo iz novembra 2021 in iz januarja 2022, katere naročnik je bila Občina Prebold, oba projekta pa kot naziv gradnje navajata "Ureditev javne poti do stanovalcev v vasi M.". Prav tako je v opisu tega projekta na strani 3 navedeno, da gre za urejanje javne poti, tako da bi se trasa obstoječe javne poti prestavila drugam. Meni, da prvi predlagatelj poskuša zaobiti zakon in se izogniti finančnim obveznostim do nasprotnega udeleženca. Zato bi bilo potrebno glede na zavezujočo zakonsko ureditev in stališča Ustavnega sodišča, predlog predlagateljev zavreči. Ker prvi predlagatelj zavaja sodišče in želi zaobiti zakon, da bi prišel brezplačno do javne ceste, je zagrešena tudi kršitev tretjega odstavka 3. člena ZPP, ki določa, da sodišče ne dovoli ravnanj, ki nasprotujejo Ustavi, prisilnim predpisom in morali. V nadaljevanju podaja odgovor na tožbo s predlagano zavrnitvijo zahtevka in predlogom sodišču za izvedbo dokazov, česar sodišče druge stopnje ne povzema. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa s stroškovno posledico tako, da sodišče druge stopnje predlog zavrže oziroma da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. V pravočasni dopolnitvi pritožbe se nasprotni udeleženec v dokaz podanih navedb sklicuje na zemljevid, ki prikazuje omrežje javnih cest in je objavljen na www.google.com/maps. Iz le-tega je razvidno, da gre za povezovalno cesto, ki med seboj povezuje zaselke gručastega tipa vasi M. in jo kot takšno uporabljajo vsi. Sicer pa ponovno izpostavlja svoje navedbe, ki jih je podal v pritožbi.

4. Predlagatelji na pritožbo in njeno dopolnitev niso odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Uvodoma je pritožniku glede na podane pritožbene navedbe zgolj pojasniti, da sodišče prve stopnje nepravočasni vložitvi odgovora na predlog in odgovora na vlogo z dne 25. 8. 2023 v izpodbijanemu sklepu ni pripisalo nobenih negativnih posledic.

7. Pritožbeno ni sporno, da so predlagatelji v postopku navajali, da so preko pravnih prednikov do svojih nepremičnin v M. že več kot 70 let dostopali po poti, ki pelje po nepremičninah v lasti nasprotnega udeleženca. Ta pot v naravi predstavlja že utrjeno in urejeno asfaltirano cesto, ki se uporablja za dostop do stanovanjskih hiš in ostalih nepremičnin v lasti predlagateljev. Glede na podatke GURS, pa gre pri teh nepremičninah v naravi za stanovanjske hiše in druge stavbe, ki so bile grajene v letih 1900, 1986, 1982 itd.1 Na podlagi teh dejanskih navedb predlagateljev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tej zadevi ne gre za postopek za dovolitev oziroma določitve nujne poti po določbah od 175. do 178. člena ZNP-1, temveč za spor glede priposestvovanja služnosti voženj po utrjeni in asfaltirani cesti, ki se uporablja za dostop do stanovanjskih hiš in ostalih nepremičnin, ki so v lasti predlagateljev v zatrjevani dobi več kot 70 let.2 Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.

8. Zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se bo ta po pravnomočnosti sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (19. člen ZNP-1), saj v okviru nepravdnega postopka ni mogoče uveljavljati zahtevka na ugotovitev obstoja služnostne pravice. Vse druge okoliščine, ki jih opisuje pritožba, torej da gre v obravnavani zadevi za vprašanje javne ceste na podlagi že izvedene dejanske razlastitve, ki se ureja v upravnem postopku oziroma da gre za javno cesto na kateri je priposestvovanje izključeno, ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa. Navedeno bo namreč predmet razčiščevanja v pravdnem postopku. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe tretjega odstavka 3. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 9. Zaradi navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Ker se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, bo po teh pravilih odločeno tudi o pritožbenih stroških v končni odločbi (prvi odstavek 165. člena ter šesti odstavek 163. člena ZPP, oba v povezavi z 42. členom ZNP-1).

1 Predlagatelji so se sicer v zadnji vlogi z dne 25. 8. 2023 tudi izrecno sklicevali na priposestvovanje služnosti in predlagali oziroma postavili zahtevek. 2 Sporno je namreč, ali so stekli pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti predlagane poti na podlagi določb 217. člena Stvarnopravnega zakonika oziroma 54. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oziroma paragrafov 1460 do 1464 in paragrafa 1479 Občega državljanskega zakonika, kot je še pravilen zaključek sodišča prve stopnje.