Jedro

Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi dne 19. 1. 2017 razglasilo oporoke z dne 7. 11. 1994, 15. 1. 2012 in 19. 6. 2012. Oporoke z dne 8. 3. 2014 ni upoštevalo, ker je bila predložena v fotokopiji. Prisotni dediči so priznali oporoko z dne 19. 6. 2012 in predlagali, da se premoženje razdeli v skladu z določili te oporoke. Naslednji dan je bil v spis vložen izvirnik oporoke z dne 8. 3. 2014 brez posebnega spremnega dopisa. Sodišče prve stopnje ga je očitno spregledalo in izdalo izpodbijani sklep ne da bi s to, naknadno predloženo (najdeno) oporoko seznanilo dediče oziroma po potrebi ponovno razpisalo zapuščinsko obravnavo. Glede na to, da je do te situacije prišlo pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, se mora postopek nadaljevati pred zapuščinskim sodiščem (222. člen ZD).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. H. (I. točka izreka), za dediče na podlagi oporočnega dedovanja proglasilo Župnijo Š. do 1/2 zapuščine, zapustnikovo sestro F. J. in zapustnikovega nečaka M. H. vsakega do 1/12 zapuščine ter ostale nečake in nečakinje zapustnika do 1/96 oziroma do 1/ 60 zapuščine (II. točka izreka). V III. točki izreka je N. d. d in H. d. d. naročilo, da po pravnomočnosti sklepa zneske na računih izplačata oporočnim dedičem po deležih iz II. točke izreka sklepa.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila dedinja B. H. Navaja, da na zapuščinski obravnavi dne 19. 1. 2017 ni bila prebrana zadnja oporoka A. H. z dne 8. 3. 2014, ker je imelo sodišče na razpolago le fotokopijo, ki je bila pomotoma oddana sodišču namesto originala, ki je bil napisan s črnim črnilom. Takoj naslednji dan, pred potekom roka za oddajo dedne izjave, je sodišču predložila še izvirnik oporoke, sodišče pa ga ni upoštevalo in ni sklicalo ponovnega naroka. S tem je kršilo pravice pokojnika, ki je v zadnji oporoki želel vse zapustiti Cerkvi. Poleg tega pa sklep o dedovanju ni v skladu z oporoko, s katero so bili dediči seznanjeni in naj bi jo sodišče upoštevalo. Dediščina ni razdeljena na tretjine. Sodišče je stroške odštelo od skupne vsote, ostalo pa razdelilo med sorodnike in Cerkev po polovicah, kar ni bila želja pokojnika.

3. Pritožba je bila vročena sodedičem. M. H. se v odgovoru na pritožbo strinja s pritožbenimi navedbami, ker mu je znana vsebina in verodostojnost oporoke z dne 8. 3. 2014 in predlaga, da se jo upošteva. M. N. se v odgovoru na pritožbo sprašuje, zakaj ni bila seznanjena z oporoko z dne 8. 3. 2014, če je bil original oporoke pravočasno vložen in zakaj se o njej ni razpravljalo. Meni še, da sklep o dedovanju tudi oporoke z iz leta 2012 ne upošteva. Ostali sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi dne 19. 1. 2017 razglasilo oporoke z dne 7. 11. 1994, 15. 1. 2012 in 19. 6. 2012. Oporoke z dne 8. 3. 2014 ni upoštevalo, ker je bila predložena v fotokopiji1. Prisotni dediči so priznali oporoko z dne 19. 6. 2012 in predlagali, da se premoženje razdeli v skladu z določili te oporoke. Naslednji dan je bil v spis vložen izvirnik oporoke z dne 8. 3. 2014 (list. št. 34a) brez posebnega spremnega dopisa2. Sodišče prve stopnje ga je očitno spregledalo in izdalo izpodbijani sklep ne da bi s to, naknadno predloženo (najdeno) oporoko seznanilo dediče oziroma po potrebi ponovno razpisalo zapuščinsko obravnavo. Glede na to, da je do te situacije prišlo pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju3, se mora postopek nadaljevati pred zapuščinskim sodiščem (prim. 222. člen Zakona o dedovanju - ZD).

6. Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje niti določil oporoke z dne 19. 6. 2012 ni v celoti upoštevalo. Iz te oporoke, katere vsebino je sodišče povzelo v I. e) točki izreka izpodbijanega sklepa, izhaja, da je bila zapustnikova volja naslednja: 1) ena tretjina denarnih prihrankov je namenjena ubogim, predvsem duhovnikom, 2) ena tretjina za stroške pogreba; neopravljene maše naj se štipendirajo po 20,00 EUR; ostalo pripada cerkvi v V. in 3) ena tretjina se razdeli med bližnje sorodnike. Ni sporno, da so stroški za pogreb, sedmino in Gregorijanske maše4 znašali 2.930,92 EUR in da čista vrednost zapuščine znaša 15.447,90 EUR, zato je nelogičen zaključek sodišča, da je s tem, ko je N. d. d. naročilo, da znesek 2.930,92 EUR izplača dedinji B. H., sledilo oporočni odredbi, da se 1/3 zapuščine nameni za stroške pogreba in plačilo Gregorijanskih maš. Kako je sodišče upoštevalo oporočno določilo, da se ena tretjina zapuščine nameni ubogim, predvsem duhovnikom, iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, zato je v tem delu obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

7. Zaradi naknadno predložene oporoke in prej opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Fotokopija oporoke ni oporoka, lahko je le dokaz o njej. 2 Pritožnica šele v pritožbi pojasni, da jo je osebno oddala na sodišču. 3 Celo pred izdajo sklepa o dedovanju. 4 Te stroške je priglasila pritožnica B. H.