Jedro

Tožeča stranka mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške tudi v primeru, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek in tožeči stranki naložilo, da v 8 dneh toženi stranki povrne njene stroške postopka v znesku 224,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sklep je laično pritožbo vložila tožeča stranka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

6. V tej zadevi je po razveljavitvi sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku in odstopu zadeve v pravdni postopek, sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 11. 2020 (red. št. 9, list. št. 23 spisa) pozvalo tožečo stranko, da v roku 15 dni dopolni tožbo, hkrati pa je izdalo tudi plačilni nalog (list. št. 25 spisa), po katerem naj tožeča stranka v 15 dneh plača sodno takso za redni postopek po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Oboje je bilo (skupaj z obvestilom o začasnem prenehanju teka rokov) tožeči stranki vročeno 10. 12. 2020 (vročilnica, pripeta k red. št. 9, list. št.28 spisa).

7. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da sodne takse ni plačala, tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Trdi pa, da je v tem času s toženo stranko dosegla sodno poravnavo in sta obe stranki pristali na pogoje, po katerih so vse obveznosti po pogodbi s toženo stranko poplačane, vsaka pa poravna stroške svojih odvetnikov in je sodelovanje po pogodbi s tem zaključeno. Meni, da bi prav zato moralo sodišče po petem odstavku 108. člena ZPP vlogo z opr. št. VL72447/2020 zavreči, ne pa od tožeče stranke zahtevati plačila stranki, s katero je dosegla dogovor.

8. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je izvršilno sodišče na ugovor dolžnika – tožene stranke razveljavilo sklep VL72447/2020 z dne 17. 9. 2020, kar pomeni, da izvršilnega postopka pod to opravilno številko ni več; sodišče je namreč tudi sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

9. Ker predlog za izvršbo nima vseh sestavin, ki jih mora vsebovati tožba, je sodišče upnico, sedaj tožečo stranko, pozvalo, naj tožbo dopolni, in sicer tako, kot je navedlo v pozivnem sklepu z dne 24. 11. 2020, s čimer je (po prvem odstavku 105.a člena ZPP) nastala obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso za redni postopek.

10. Tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena (kar je v tej zadevi dopolnitev tožbe, h kateri je sodišče pozvalo) ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

11. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je po prvem odstavku 158. člena ZPP tista, ki mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, kar velja tudi za primer, če so zaradi neplačane takse za tožbo izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi domneve umika tožbe, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP.

12. Tožeča stranka šele v pritožbi navaja (ne trdi namreč, da bi o tem že predhodno obvestila sodišče), da je med strankama prišlo do poravnave in s tem dogovora, da vsaka krije svoje stroške tega postopka, kar je prepozno. Zato sodišče prve stopnje tega ob izdaji izpodbijanega sklepa ni moglo upoštevati in torej stroškovna odločitev v izpodbijanem sklepu zakonita in pravilna. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, zakaj teh trditev ni podala že pred sodiščem prve stopnje. Višje sodišče pa jih pri odločitvi skladno z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.1

13. Pritožba je zato neutemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 337. člena določa, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.