Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Priglasitev določene stroškovne postavke ne zadošča, ampak mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti njene stroškovne zahteve.
I. Pritožbi se delno ugodi in sklep v zavrnilnem delu II. točke izreka spremeni tako, da se stroški upnice zvišajo za 24,00 EUR, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
II. Dolžnik je dolžan upnici v roku 8 dni povrniti 28,76 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (I. točka) in delno ugodilo zahtevi upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov ter upničine nadaljnje stroške odmerilo v višini 52,64 EUR, ki jih je dolžnik dolžan plačati v 8 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila. V presežku je upničino zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov zavrnilo (II. točka).
2. Zoper zavrnilni del II. točke izreka izpodbijanega sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se upnici prizna stroške v višini, kot izhajajo iz predloga za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev, hkrati pa dolžniku naloži v plačilo tudi pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče prve stopnje zgolj delno ugodilo zahtevi upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Ni ji priznalo priglašenih stroškov sodne takse in stroškov za poizvedbo v višini 13,05 EUR, povečano za 22% DDV. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča, zakaj se ji ti stroški ne priznajo. Upnica je predlog vložila elektronsko in v enem izmed korakov elektronskega vlaganja pridobila tudi podatke za plačilo sodne takse v višini 24,00 EUR. Dne 26. 9. 2013 je na podlagi teh podatkov to sodno takso tudi plačala. Ne držijo torej navedbe v obrazložitvi, da upnica sodne takse še ni plačala in ji ta strošek še ni nastal. Sklep je sodišče izdalo 27. 9. 2013, upnica pa je sodno takso plačala 26. 9. 2013, torej ji je strošek sodne takse v višini 24,00 EUR nastal že pred izdajo izpodbijanega sklepa. V dokazne namene prilaga podatke za plačilo sodne takse in potrdilo o plačilu sodne takse. Ne strinja se, da strošek poizvedbe za izvršbo ni bil potreben, saj mora upnik, če želi predlagati izvršbo na nepremičnine, najprej poizvedeti, ali je dolžnik lastnik nepremičnin. Ker upnica sama ni vedela, ali je dolžnik lastnik nepremičnin in tega tudi ni mogla izvedeti iz javno dostopnih podatkov, je morala opraviti poizvedbe. Poizvedba je bila nujna, strošek tovrstne poizvedbe pa je upnica priglasila skladno s sodno prakso (VSL sklep I Ip 4771/2011).
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
5. Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških je določena v petem odstavku 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. O tem, kaj so potrebni stroški, pa odloča sodišče na podlagi dejanskih okoliščin vsakega konkretnega primera.
6. V predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine je upnica priglasila stroške nagrade odvetniku za sestavo predloga po tar. št. 3466 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, fotokopiranja in poštnine, nagrade za poizvedbo o nepremičninah dolžnika po tar. št. 2202 ZOdvT, 22% DDV na odvetniške storitve in sodno takso po odmeri sodišča. Sodišče prve stopnje upnici ni priznalo stroškov nagrade za poizvedbo o nepremičninah dolžnika in sodne takse. Ocenilo je, da strošek poizvedb o nepremičninah za izvršbo ni bil potreben, saj sodišče lastništvo nepremičnine preizkusi po uradni dolžnosti, zato upniku ni treba predložiti izpiska iz zemljiške knjige. Sodne takse za predlog pa upnica še ni plačala, zato ji ta strošek ni nastal. 7. Res je, da upnici predlogu za izvršbo na nepremičnine ni treba priložiti izpiska iz zemljiške knjige, kot to pojasnjuje sodišče prve stopnje. Vendar v konkretnem primeru upnica ne zahteva, da se ji povrne strošek predloženega izpiska iz zemljiške knjige, temveč strošek opravljenih poizvedb o dolžnikovih nepremičninah, ki sicer lahko predstavlja stroške, potrebne za izvršbo. Ker pa upnica v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni izkazala, da bi ji stroški poizvedb o dolžnikovih nepremičninah dejansko tudi nastali, je odločitev sodišča prve stopnje, da do povrnitve teh stroškov ni upravičena, pravilna. Priglasitev določene stroškovne postavke namreč ne zadošča, ampak mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti njene stroškovne zahteve (1).
8. Višje sodišče se ne strinja s stališčem, da upnica ni upravičena do stroškov sodne takse, ker ji ta strošek ni nastal. Upnica je sodno takso priglasila pravočasno in dejstvo, da je po ugotovitvah sodišča prve stopnje do odločanja o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni plačala, ne pomeni, da do povrnitve tega stroške ni upravičena, saj je sodno takso kljub temu dolžna plačati (kar je tudi že storila kot izhaja iz podatkov v spisu). Glede na navedeno pritožba utemeljeno opozarja, da je upnica upravičena do povrnitve sodne takse v višini 24,00 EUR (tar. št. 4012 Zakona o sodnih taksah – ZST-1).
9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnice delno ugodilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu II. točke izreka spremenilo tako, da je upnici priznalo dodatne stroške v višini 24,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Višje sodišče je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločalo o stroških pritožbenega postopka, ki jih je po priglašenem stroškovniku odmerilo v skladu z ZOdvT in ZST-1. Upnici je upoštevajoč vrednost predmeta (39,92 EUR) namesto priglašenih 52,20 EUR priznalo 10,20 EUR nagrade za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468 ZOdvT), 2,04 EUR materialnih stroškov (in ne 20,00 EUR kot jih je zahtevala upnica, saj je po tar. št. 6002 ZOdvT upravičena do 20% nagrade), povečano za 22% DDV na odvetniške storitve (tar. št. 6007 ZOdvT) in sodno takso v višini 33,00 EUR, kar skupaj znaša 47,93 EUR. Ker je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno, da se upnici ne prizna 39,92 EUR stroškov, s pritožbo pa je upnica želela doseči spremembo izpodbijanega sklepa za ta znesek in uspela za 24,00 EUR, znaša upničin uspeh s pritožbo 60 %. Zato je dolžnik dolžan upnici povrniti 28,76 EUR njenih pritožbenih stroškov v roku osmih dni po prejemu tega sklepa.
(1) Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 1075/2007 z dne 28. 1. 2009.