Jedro

Tožeča stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložila dokazil o utemeljenosti svojega predloga, kot to določa 3. odst. 13. člena ZST, zato je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno zavrnilo. V obravnavanem primeru ne gre za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP, zato sodišče prve stopnje ni nepravilno ravnalo, ker k predložitvi listin ni pozvalo tožeče stranke s sklepom, kot to za pomanjkljivo vlogo določa 108 člen ZPP. Vloga je pomanjkljiva, če je nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (zlasti če vloga nima dovolj prepisov ali prilog, če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče, če je vloga nečitljiva, če je napisana v tujem jeziku, če ni označeno, na kaj se nanaša, če ni podatkov, da bi se lahko določila pristojnost, če je vlogo podpisal le pooblaščenec, pa ni priložil pooblastila). Tudi iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP jasno izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za oprostitev sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju v skladu s 3. odst. 13. člena ZST, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne. Naknadno predloženih listin o premoženjskem stanju v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati glede na izrecno določbo 13. člena ZST, da mora stranka dokazila predložiti skupaj s predlogom za oprostitev sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Pooblaščenec tožeče stranke je skupaj s pritožbo vložil vlogo - dopolnitev prošnje za taksno oprostitev, v kateri navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje spoštovati določilo 108. člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da svojo prošnjo dopolni in če tega v podeljenem roku ne bi storila, bi smelo glede na določila ZPP njeno vlogo zavreči kot nepopolno. Zato z dopolnjeno prošnjo prosi naslovno sodišče, da sklep sodišča prve stopnje v lastni pristojnosti razveljavi in glede na to, da je sedaj prošnja ustrezno dokumentirana, o njej meritorno odloča. V kolikor naslovno sodišče ne bo sledilo dopolnitvi predloga za taksno oprostitev, pa naj to vlogo smatra kot pritožbo. Pritožba tožeče stranke uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP iz 2. odstavka 339. člena in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep naslovnega sodišča razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri izdaji izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje povsem prezrlo določilo 108. člena ZPP, iz katerega izhaja, da v kolikor je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, mora sodišče zahtevati, da jo tožeča stranka popravi ali dopolni. Sicer pa je po mnenju pritožbe izpodbijani sklep nezakonit že zato, ker je sodišče predlog za taksno oprostitev zavrnilo namesto zavrglo, ne da bi poprej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov (absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002 in zmotne uporabe materialnega prava) preizkusilo sklep sodišča prve stopnje, po uradni dolžnosti pa je glede na to, da pritožba uveljavlja pavšalno vse absolutne kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP, pazilo na obstoj tistih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere mora po 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od v tej določbi navedenih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, prav tako pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja: Tožeča stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložila nobenih dokazil o utemeljenosti svojega predloga, kot to določa 3. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. št. 1/90 - 93/2001). Zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo. Zmotno je naziranje pritožbe, da gre v obravnavanem primeru za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP. Zato sodišče prve stopnje ni nepravilno ravnalo, ker k predložitvi listin ni pozvalo tožeče stranke s sklepom, kot to za pomanjkljivo vlogo določa 270. člen ZPP v zvezi s členom 108 ZPP. Določba 108. člena ZPP ureja postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva, za vsebinsko pomanjkljivost pa veljajo določbe 285. člena ZPP. Vloga je formalno pomanjkljiva, če je nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. To je splošna opredelitev formalnih pomanjkljivosti. Pod ta pogoj pa spada zlasti to, da vloga nima dovolj prepisov ali prilog, če iz vloge ni mogoče razbrati, kaj stranka hoče, če je vloga nečitljiva, če je napisana v tujem jeziku, če ni označeno, na kaj se nanaša, če ni podatkov, da bi se lahko določila pristojnost (pristojnostno dejansko stanje), če je vlogo podpisal le pooblaščenec, pa ni priložil pooblastila. Tudi iz določbe 2. odst. 105. člena ZPP jasno izhaja, kakšna mora biti vloga, da se lahko obravnava, kar velja tudi za predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na vsebino navedene določbe predlog za oprostitev sodnih taks ni nepopoln, če stranka ne predloži dokazov za svoje trditve o slabem premoženjskem stanju v skladu s 3. odst. 13. člena ZST, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali je predlog utemeljen ali ne.

Prav tako pa ni utemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sklep sodišča prve stopnje nezakonit že zato, ker bi sodišče predlog moralo zavreči in ne zavrniti. Če stranka k svojemu predlogu dokazov ne predloži, se šteje, da stranka ni dokazala, da obstajajo razlogi za oprostitev plačila sodnih taks, zato se predlog v takem primeru zavrne.

Tožeča stranka je v dopolnitvi vloge, ki jo prilaga k pritožbi, predložila vse vloge za oprostitev plačila sodnih taks, skupaj z dokazili o svojem premoženjskem stanju. Naknadno predloženih listin o premoženjskem stanju v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati glede na izrecno določbo 13. člena ZST, da mora stranka dokazila predložiti skupaj s predlogom za oprostitev sodnih taks. Seveda pa bo tožeča stranka lahko s temi listinami uveljavljala taksno oprostitev za nadaljnje vloge in dejanja, za katera se plačuje taksa. Po 14. členu ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP, 353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

Ker tožeča stranka ni bila uspešna s pritožbo, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP tudi sklenilo, da trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.