Jedro

Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1410/2021-22 z dne 23. 12. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP prošnjo zavrnil, ker ni izpolnjen finančno premoženjski pogoj iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj dohodek tožnika kot prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP znaša 894,28 EUR, zaradi česar je Organ za BPP ugotovil, da dohodek tožnika kot prosilca presega dva osnovna zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Iz navedb prosilca, priloženih listin in poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti izhaja, da je brez dohodkov, njegova zunajzakonska partnerka A. A. pa je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP, prejela plačo v skupnem neto znesku 5.365,70 EUR (1.702,99 EUR + 1.776,83 EUR + 1.885,88 EUR). Prosilec in njegova partnerka sta solastnika vsak do ½ stanovanja v katerem prebivata in katerega vrednost ne presega 120.000,00 EUR. Nadalje je Organ za BPP ugotovil, da je tožnikov sin B. B., dne 19. 10. 2021 dopolnil 26 let ter, da je zaposlen od 1. 10. 2021. Glede na navedeno Organ za BPP tožnikovega sina ni upošteval kot vzdrževanega družinskega člana, saj ga tožnik po 183. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ni več dolžan preživljati.

2. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga njeno odpravo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku upoštevala tekoče aktualno stanje zaradi česar je nepravilno ocenila dejansko stanje. Tožeča stranka je vložila prošnjo za dodelitev BPP že 1. 12. 2020, zaradi česar bi morala tožena stranka ob izdaji odločbe upoštevati trimesečno stanje pred vložitvijo le-te, in sicer mesece september, oktober in november 2020, kar v predmetni zadevi ni primer. Hkrati tožeča stranka izpostavlja, da je odločila tako zgolj in samo zaradi vnaprej nepotrebnega zavlačevanja, in sicer postopek je do danes skupaj trajal več kot leto in dva meseca. Tožena stranka bi morala upoštevati datum vložitve popolne prošnje tožeče stranke, torej 1. 12. 2020 ter posledično trimesečno obdobje pred njim. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi in vrne v ponovni postopek Organu za BPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da prosilec v trenutku izdaje izpodbijane odločbe ni bil več upravičen do BPP, saj njegovega sina B. B. zaradi dopolnitve 26 let starosti in zaposlitve 1. 10. 2021 ni več moč šteti za vzdrževanega družinskega člana. Tožena stranka je prosilcu dala možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, in sicer ali je njegov sin B. B. zaposlen od 1. 10. 2021, prosilec pa je odgovoril, da je ta ugotovitev točna. Glede na to, ga mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena (prvi odstavek 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP), je tožena stranka upoštevala tožnikovo materialno stanje v trenutku izdaje izpodbijane odločbe, saj tožniku od vložitve prošnje niso nastali nikakršni stroški postopka v zadevi za katero je zaprosil za dodelitev BPP. Nesmotrno bi bilo izdati odločbo o BPP, nato pa hkrati še odločbo o prenehanju upravičenosti do BPP na podlagi prvega odstavka 42. člena ZBPP.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev Organa za BPP, s katero je le-ta prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnil, ker tožeča stranka ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP.

6. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka vložila dne 1. 12. 2020 prošnjo za dodelitev BPP za pravdni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI P 1703/2020. Organ za BPP je z odločbo št. Bpp 297/2021 dne 19. 4. 2021 prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil, ker ni bil izpolnjen finančno premoženjski pogoj iz 13. člena ZBPP, saj je dohodek na družinskega člana presegal mesečni povprečni dohodek prosilca za dva osnovna zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ugotovil je, da tožnik nima prihodkov, medtem ko jih ima tožnikova izvenzakonska partnerica in da sta tako tožnik kot njegova partnerka solastnika vsak do ½ stanovanja v katerem prebivata in katere vrednost ne presega 120.000,00 EUR. Organ za BPP pri ugotavljanju finančnega stanja kot družinskega člana ni upošteval 25 let starega sina tožnika, ki je bil izredno vpisan v šolski izobraževalni program na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju.

7. Po tožbi tožnika v upravnem sporu je tukajšnje sodišče s sodbo št. II U 146/2021 z dne 3. 11. 2021 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo Organa za BPP, št. Bpp 297/2021 z dne 19. 4. 2021 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Odločba BPP je bila odpravljena po uradni dolžnosti zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Iz sodbe sodišča izhaja, da tožnik ni imel možnosti, da se izjavi v postopku glede na ugotovljena dejstva, in sicer tožnik je utemeljeno opozarjal na določbo drugega odstavka 183. člena DZ. Sodišče je tako toženi stranki naložilo, da mora v ponovnem postopku se opredeliti do navedb tožeče stranke ali izobraževanje tožnikovega sina šteti za redno izobraževanje, ker je odrasla oseba in drugačen način izobraževanja kot „izredno“ niti ni mogoče, šolanje pa ni plačljivo. Če je namreč šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja prosilca tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga prosilec preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

8. Ni sporno, da je tožnik brez dohodkov, njegova zunajzakonska partnerka A. A. pa je v obdobju zadnjih treh mesecev prejela plačo v skupnem neto znesku 5.365,70 EUR in da sta navedena solastnika vsak do ½ stanovanja v katerem prebivata in katerega vrednost ne presega 120.000,00 EUR. Sporno pa je ali je bil Organ za BPP dolžan upoštevati, da tožnikov sin B. B. v času vložitve prošnje, to je dne 1. 12. 2020 še ni bil zaposlen oziroma se je redno šolal in je v tem smislu mogoče tožnikovega sina šteti kot otroka, ki ga prosilec preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS.

9. Organ za BPP je v ponovnem postopku pozval tožnika, da se izjasni ali je njegov sin B. B. zaposlen od 1. 10. 2021, pri čemer je tožnik izjavil, da je ta ugotovitev točna. Na podlagi navedene ugotovitve, Organ za BPP tožnikovega sina ni upošteval kot vzdrževanega družinskega člana, saj ga tožnik po 183. členu DZ ni več dolžan preživljati.

10. Navedena odločitev Organa za BPP je materialno pravno napačna. Glede na dejstvo, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP dne 1. 12. 2020, je bil Organ za BPP dolžan upoštevati materialni položaj tožnika za obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP in ne tožnikovo materialno stanje v trenutku izdaje izpodbijane odločbe. Ne more biti utemeljen pravni argument Organa za BPP za zavrnitev prošnje za BPP, da bi bilo nesmotrno izdati odločbo o BPP, nato pa hkrati še odločbo o prenehanju upravičenosti do BPP na podlagi prvega odstavka 42. člena ZBPP1, saj tožniku od vložitve prošnje niso nastali nikakršni stroški postopka v zadevi za katero je zaprosil za dodelitev BPP.

11. Drugi odstavek 20. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSvarPre) določa, da se kot lastni dohodek družine upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Zato je Organ za BPP dolžan upoštevati navedeno obdobje. Nadalje 5. člen ZSvarPre določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do BPP upoštevajo pri odločanju osnove in merila, določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to pa je ZUPJS. Tako 2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja, poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci in pastorki, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu.

12. Sodišče ponovno opozarja na 183. člena DZ, ki določa, da so starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, in sicer do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih iz področja srednjega šolstva možno pridobiti, in da obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.2

13. Tako se bo v ponovljenem postopku Organ za BPP moral opredeliti do navedb tožeče stranke iz predmetnega sodnega postopka o tem, da je izobraževanje tožnikovega sina šteti za redno izobraževanje, ker je odrasla oseba in drugačen način izobraževanja kot „izredno“ niti ni mogoče, šolanje pa ni plačljivo. Če je namreč šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.3

14. Po obrazloženem je sodišče na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo, ker je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, in v skladu z določbami tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral Organ za BPP izdati nov upravni akt in ugotoviti ali je tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP na podlagi določb ZBPP v času vložitve vloge, ob upoštevanju materialnega položaja zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP. Za dodelitev BPP morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Ni ovir, da Organ za BPP v odločbi odloči, seveda kolikor ugotovi, da je tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP od vložitve prošnje za BPP do določenega časa. V tem primeru ni treba izdati dveh odločb. 15. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

1 Strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. 2 V tem primeru je lahko določena tudi preživnina za otroka, če otrok in starši ne živijo skupaj (tako sodba VSM III Cp 186/2021 z dne 23. 3. 2021). 3 Podobno sodba UPRS II U 355/2018-6 z dne 12. 12. 2018.