5. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž. na seji 5. julija 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da je tretji odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), po kateri državni tožilec sme, ne pa mora vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona, v nasprotju z 2. členom Ustave, ker naj bi državnemu tožilcu prepuščala presojo, kdaj jo bo vložil. Taka ureditev naj bi bila zato tudi v nasprotju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in s pravnimi jamstvi iz 29. člena Ustave. Pobudnik utemeljuje pravni interes z možnostjo pravne rehabilitacije svoje pravne prednice kot obsojenke, zase pa s pravico do odškodnine in povrnitve odvzete premoženjske koristi zaradi kršitve kazenskega zakona, ki naj bi jo zagrešilo sodišče v škodo njegove pravne prednice kot obsojenke v kazenskem postopku, pravnomočno končanem pred uveljavitvijo ZKP.

2.Državni tožilec ima v kazenskem postopku poleg pravic, ki izhajajo iz položaja subjekta in stranke v postopku, tudi pravice, ki jih ima kot državni organ (četrti odstavek 45. člena ZKP). Analiza določb ZKP pa pokaže, da zahteva za varstvo zakonitosti državnega tožilca nima značilnosti pravnega sredstva stranke v postopku in izhaja iz položaja državnega tožilca kot objektivno naravnanega državnega organa ter da lahko državni tožilec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti tako v korist kot v škodo obsojenca in pri tem izhaja iz namena varovanja zakonitosti v kazenskem pravu.

3.Glede na povedano pobudnik ne more utemeljiti zatrjevanega neskladja izpodbijane določbe s pravicami iz 22., 23. in 29. člena Ustave. Te pravice varujejo predvsem procesne pravice strank v postopkih, to je tudi obdolženca v kazenskem postopku. Komu in pod kakšnimi pogoji prepušča zakonodajalec nadzor nad zakonitostjo v kazenskem postopku, pa sodi v polje njegove proste presoje. Zato pobudnik tudi ne izkaže očitka, da je izpodbijana določba v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave).

4.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo, ne da bi se spuščalo v vprašanje, ali pobudnik izkazuje pravni interes.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZustS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj