Jedro

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilčeva zahteva za sodno varstvo (ZSV), ki je bila vložena 13. 1. 2013 zoper plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa - Specializirane enote za nadzor prometa, opr. št. 0000108108406 z dne 20. 12. 2013 ne zavrže, v posledici česar storilec tudi ni dolžan plačati stroške postopka - sodne takse v znesku 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom storilčevo ZSV, ki je bila vložena zoper PN prekršovnega organa dne 14. 1. 2014 zavrglo in mu v posledici naložilo v plačilo sodno takso v znesku 50,00 EUR.

2. Tako odločitev graja pritožnik, ki pojasnjuje, da je odločitev prvostopnega sodišča nezakonita, prav tako je neustavna. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo in pri tem ni upoštevalo, da je storilec po narodnosti Madžar in pripada avtohtoni narodni madžarski skupnosti, ki uporablja madžarski jezik in živi v Sloveniji na področju, ki je priznana tudi s strani države in Ustave RS v Dobrovniku. Tej svoji pravici se pritožnik nikoli ni odrekel, tudi ne pri uveljavljanju njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je bila tudi v konkretnem primeru. Sodišče v tem postopku ni upoštevalo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tega ni upošteval niti prekrškovni organ, saj bi moral pritožnik pravne pouke prejeti v madžarskem jeziku. Tako je pritožniku kot storilcu bilo onemogočeno zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki se zagotavlja tudi z institutom vročitve v sodnih in upravnih postopkih, tudi v madžarskem jeziku. Takšno obravnavanje pa je tudi v nasprotju z mednarodnimi instrumenti, ki Republiko Slovenijo zavezuje k spoštovanju dvostranskih sporazumov z Italijansko republiko in republiko Madžarsko. Pravica avtohtonih manjšin je podrobneje določena v členu 64 Ustave RS, kjer je urejen položaj in način uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer ti skupnosti živita, ter pravice, ki jih pripadniki teh narodnih manjšin uresničujejo tudi zunaj teh območij. Spoštovanje take ureditve pa nalaga tudi Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, kar pa v konkretnem primeru ni bilo spoštovano, kajti madžarščina, kot jezik avtohtonih narodnih skupnosti na območju, kjer ti živita, se ne sme obravnavati kot tuj jezik, kar pomeni, da v teh razmerjih madžarščine ni dopustno (ob slovenščini) uporabljati kot prevod, takšna pa je tudi obstoječa ustavno pravna praksa. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi, saj so v postopku pred prvostopnim sodiščem pritožniku bile kršene ustavne določbe in zakon, te kršitve sta storila tako policija kot prvostopno sodišče, ki je nepravilno odločalo o storilčevih pravicah v postopku in je sprejelo odločitev, da se njegova vloga - vložena ZSV zavrže. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V okviru pritožbenih navedb in uradnega preizkusa napadenega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru storilcu bil zaradi prekrška, storjenega 18. 10. 2013 s strani v izreku tega sklepa navedenega prekrškovnega organa izdan PN zaradi prekrška po določbi petega odstavka člena 44 ZPrCP (izrečena mu je bila globa 200,00 EUR). Storilec je nato, ko mu je bil ta PN izdan (20. 12. 2013) po pošti poslal dne 14. 1. 2014 vlogo - zahtevo za sodno varstvo (ZSV), v kateri je predlagal zavrnitev tako izdanega PN z dne 20. 12. 2013 in zahteval ponovno izdajo novega PN - dvojezičnega slovensko-madžarskega. Že prekrškovni organ je tako vlogo storilca odredil prevesti, kar je bilo storjeno z zahtevkom 21. 1. 2014 in v spisovnem gradivu se nahaja prevod storilčeve vloge z datumom 17. 3. 2014, kar je prvostopno sodišče prezrlo.

5. Prvostopno sodišče je pri presoji storilčeve ZSV z dne 14. 1. 2014, kot med drugim utemeljeno opozarja pritožba, izhajalo iz določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pri čemer je svojo odločitev gradilo na določbi člena 6 ZKP, ob smiselni uporabi določbe čl. 67 ZP-1, vendar pa je navedena pravna podlaga za sprejeto odločitev napačna. V konkretnem primeru ne gre za redni postopek o prekršku, v katerem se, kot sicer pravilno zaključuje prvostopno sodišče, tudi glede jezika v postopku o prekršku v skladu z določbo 1. alineje prvega odstavka člena 67 ZP-1, smiselno uporabljajo določbe ZKP. V obravnavanem primeru gre namreč za hitri postopek, saj je storilcu bil izdan PN, zoper katerega je storilec vložil pravočasno ZSV, zato bi pri presoji pravilne uporabe procesnih določb prvostopno sodišče moralo izhajati iz določbe prvega odstavka člena 58 ZP-1, ki določa, da, če v tem (ZP-1) ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvostopno sodišče, določbe ZKP, ki veljajo le za redni postopek o prekršku. ZUP pa v določbi prvega odstavka člena 62 določa, da se upravni postopek sicer vodi v slovenskem jeziku in da se v takem jeziku vlagajo tudi vloge, pišejo odločbe, sklepi in druge listine in nalaga, da se tudi vsa ostala pisanja opravljajo v slovenskem jeziku. Izrecno pa je v določbi drugega odstavka čl. 62 ZUP navedeno, da na območjih lokalnih skupnosti, kjer sta pri organu poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik (jezik narodnih skupnosti) upravni postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka v tem postopku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začne oziroma, če stranka to zahtevo kadarkoli med postopkom tudi izrazi. Izrecno pa v določbi petega odstavka člena 62 ZP-1 zakonodajalec upravnim organom nalaga, da upoštevajo, da imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik (madžarski oziroma italijanski). Zakonodajalec je sicer predpisal, da v primeru, če vloga ni vložena v uradnem jeziku, mora organ ravnati tako, kot je predpisano za ravnanje z nepopolnimi oziroma pomanjkljivimi vlogami, torej vložnika pozvati, da jih ustrezno popravi. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi (glej komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. dopolnjena izdaja GV Založba Ljubljana, 2004).

6. V konkretnem primeru ni sporno, da je pritožnik sicer slovenski državljan (ki sicer dobro razume tudi slovenski jezik), ki je po narodnosti Madžar in pripadnik madžarske avtohtone narodne skupnosti (to dokazujejo podatki v ERISK-u), zato ima tudi na (izven skupnosti Dobrovnik) območju izven skupnosti, kjer je kot uradni jezik določen tudi madžarski jezik, pravico uporabljati jezik svoje narodne skupnosti, to je madžarski jezik in v tem primeru ga organ, pred katerim teče postopek (če gre za postopek izven območja, na katerem sta uradna jezika italijanski in madžarski jezik) ne sme pozivati k popravi vloge v skladu z določbo šestega odstavka člena 62 ZUP. Ker je torej prvostopno sodišče izhajalo iz napačne pravne podlage, ki velja za pravilno uporabo jezika v hitrem postopku, je posledično ravnalo tudi napak, ko je storilca z dopisom z dne 1. 12. 2014 pozivalo, da že vloženo ZSV vloži v slovenskem jeziku (pri tem pa prezrlo, da je bila ta vloga storilca z dne 14. 1. 2014 celo prevedena!). Tako se torej pritožbene navedbe o napačni uporabi določb, ki veljajo za pravilno rabo jezika v hitrem postopku o prekršku, izkažejo kot utemeljene, v posledici je izpodbijana odločitev nižjega sodišča nepravilna, zato je bilo potrebno na podlagi smiselne uporabe določbe devetega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijani sklep spremeniti tako, da se storilčeva ZSV z dne 14. 1. 2014 ne zavrže, v posledici česar pa tudi ni zakonske podlage za odmero sodne takse v višini 50,00 EUR.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče na podlagi gornjih pritožbenih izvajanj pravilno izhajati iz ustavno pravnih podlag, ki jih je v pritožbi navedel že sam pritožnik, nato pa ob pravilnem razumevanju vseh določb člena 62 ZUP znova presojati obstoj predpostavk za obravnavanje storilčeve ZSV z dne 14. 1. 2014.