Jedro

Sodišče o ugovorih, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, ne sme vsebinsko ponovno odločati. To velja tudi za uveljavljanje nepravilnosti predloga za izvršbo glede strukturiranosti terjatve, saj je bilo o njej v sklepu o izvršbi že odločeno in vanj zaradi učinkov pravnomočnosti ni več dopustno posegati.

Desetletni zastaralni rok začne v skladu z določbo 379. člena ZOR sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatev, ki je bila pravnomočno ugotovljena v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Ker je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka. Z vložitvijo predloga za izvršbo je zastaranje pretrgano in dokler teče izvršilni postopek, zastaranje ne teče.

Izrek

Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na II. in V. točko izreka sklepa, zavrže, v delu, v katerem se nanaša na I., III. in IV. točko izreka, pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnice za obnovo postopka (I. točka izreka), delno je ugodilo ugovoru po izteku roka in izvršbo ustavilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice v znesku 2.686,69 EUR (643.838,50 SIT) in stroškov v znesku 27,47 EUR (6.582,00 SIT) za čas od 1. 1. 2002 do plačila (II. točka izreka), glede ostale upničine terjatve je zavrnilo ugovor po izteku roka, vložen 28. 8. 2006, ugovor po izteku roka, prejet 2. 12. 2010, in dopolnitev, prejeto 6. 12. 2010, je zavrglo (III. točka izreka), zavrnilo je predlog dolžnice za ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj (IV. točka izreka), dolžnico pa oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja tudi v izvršilnem postopku. Sklep izpodbija v celoti in je po pritožbenem stališču nepomemben, ker je bil postopek že pravnomočno ustavljen s sklepom v zadevi In 23/97 z dne 21. 11. 2012. Izpodbija vse izdane sklepe v tej zadevi in vztraja pri nepravilnosti predloga za izvršbo glede prikaza glavnice in obresti ter trdi, da upnik do obresti ni bil upravičen. Vztraja pri ugovoru zastaranja in bi moralo sodišče vezati odločitev tudi na druge zakone, ne le na ZIZ. Sodišču očita zlorabo veljavnih zakonov, izbrise oziroma uničenje vlog in dokazov dolžnice v korist upnika, kar utemeljuje s spremembo opravilnih številk ter z navedbo rednih oziroma listovnih številk spisa. Uveljavlja nepravilnost nadaljevanja izvršbe na nepremičnino v zadevi In 46/2013, čeprav je bila na isto nepremičnino izvršba pravnomočno ustavljena. Sodišče bi moralo zadevo končati in opraviti vse potrebne izbrise v zemljiški knjigi. Od višjega sodišča pričakuje, da bo poseglo v sklep In 46/2013 in po pridobitvi vseh zahtevanih sodnih spisov pravilno rešilo in se odločilo na podlagi vseh veljavnih zakonov in zadevo rešilo v celoti, ne zgolj v zvezi z izdanim sklepom z dne 10. 9. 2013 (pravilno 2014).

3. Pritožba je delno nedovoljena, delno pa ni utemeljena.

4. Višje sodišče pritožnici najprej pojasnjuje, da niti v določbah ZIZ niti ZPP niti v kakšnem drugem zakonu ni podlage za odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 10. 9. 2014 na način, kot predlaga dolžnica, torej tako, da bi se presoja višjega sodišča v tem pritožbenem postopku razširila na vse izdane sklepe, tudi v drugih izvršilnih zadevah, in izvršilni postopki v celoti končali. Višje sodišče lahko v tem pritožbenem postopku odloči le o pravilnosti in zakonitosti izdanega sklepa z dne 10. 9. 2014. 5. Nadalje je treba pojasniti, da izpodbijani sklep ni „brezpomemben“ glede na ustavitev postopka v zadevi In 23/97. Odločitev o ustavitvi postopka se nanaša le na del postopka izvršbe, in sicer na izvršilno sredstvo s prodajo nepremičnine parc. št. 1919/63, k.o. X, ne pa na ustavitev izvršilnega postopka v celoti po sklepu o izvršbi I 357/94 z dne 28. 12. 1994. Izvršilni postopek I 357/1994 - oziroma sedaj zaradi administrativno-tehničnega preštevilčenja zadev I 311/1994 - (iz tega spisa je bilo administrativno izločeno vodenje izvršbe na nepremičnino - spis In 23/97) še ni bil ustavljen oziroma končan. Dolžnica je namreč vložila pravna sredstva, o katerih je bilo treba odločiti, poleg tega pa je upnik z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 17. 9. 2008, predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom, to je na plačo in ostale prejemke dolžnice, pri čemer iz spisa ni razvidno, da bi sodišče o tem predlogu odločilo.

6. Višje sodišče nadalje pojasnjuje, da v tem pritožbenem postopku ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino v zadevi In 46/2013, saj to ni predmet odločitve v izpodbijanem sklepu z dne 10. 9. 2014. Zato se do pritožbenih navedb, kolikor se nanašajo na nepremičninsko izvršbo v zadevi In 46/2013, ne opredeljuje, ker za odločitev o pritožbi zoper predmetni sklep z dne 10. 9. 2014 niso pomembne in na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne morejo imeti nobenega vpliva (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na izvršbo na nepremičnino v zadevi In 46/2013, se lahko obravnavajo le v okviru navedene zadeve.

7. V zvezi s pritožbenimi očitki zlorab pri delu sodišča, kar dolžnica utemeljuje s spremembami opravilnih številk spisa in z vodenjem sklepa z dne 27. 12. 2013 pod zaporedno številko 78, višje sodišče pojasnjuje, da je dodelitev opravilne številke zadeve oziroma njena sprememba administrativno-tehnično opravilo, ki na pravilnost in zakonitost odločitve o pritožbi ne vpliva in zato tudi ni predmet pritožbenega postopka. Predmet tega pritožbenega postopka je, kot je bilo že pojasnjeno, le presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijanem sklepu z dne 10. 9. 2014. V tem sklepu pa je sodišče odločilo o vlogah dolžnice, ki so v spisu, dolžnica pa v pritožbi konkretno ne navede, katera njena vloga, ki naj ne bi bila upoštevana, bi lahko vplivala na odločitev prav v konkretni zadevi. Le toliko, da se odvrnejo dolžničini sumi o uničenju vlog, višje sodišče pojasnjuje, da Sodni red, ki ureja pisarniško-tehnično poslovanje sodišča, predpisuje način osnovanja spisa in pri tem loči redne številke, ki se dodajo pisanju in pomenijo zaporedno številko vpisa, ter listovne številke spisa, s katerimi se označi vsak list posebej. Številka 78, pripisana k opravilni številki sklepa z dne 27. 12. 2013, tako pomeni redno številko vpisa, številki 129 in 130 pa listovni številki spisa.

8. Dolžnica izpodbija sklep z dne 10. 9. 2014 v celoti. V II. in V. točki izreka sklepa je bilo odločeno v korist dolžnice in ugodnejše odločitve v tem obsegu niti ne more pričakovati. Zaradi odsotnosti pravnega interesa za pritožbo je v tem delu pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tem obsegu zavrglo.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno, na podlagi tretjega odstavka 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrglo dolžničin predlog za obnovo postopka (I. točka izreka sklepa). Dolžnica s tem v zvezi ne navaja nobenega relevantnega pritožbenega razloga, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Pravilna je tudi odločitev v III. točki izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče je navedlo popolne, pravilne in razumljive razloge, na katere se višje sodišče sklicuje in jih zato ni treba v celoti ponavljati. Glede na pritožbeno vztrajanje pri ugovoru zastaranja terjatve višje sodišče ponovno pojasnjuje, da je bilo o tem ugovoru že pravnomočno odločeno v sklepu I 357/94 z dne 16. 12. 2005, potrjenem s sklepom višjega sodišča III Cp 1511/2006 z dne 22. 3. 2006. Sodišče o ugovorih, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, ne sme vsebinsko ponovno odločati (319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To velja tudi za uveljavljanje nepravilnosti predloga za izvršbo glede strukturiranosti terjatve, saj je bilo o njej v sklepu o izvršbi že odločeno in vanj zaradi učinkov pravnomočnosti ni več dopustno posegati.

11. Višje sodišče pojasnjuje, da zastaranje terjatve v tej izvršilni zadevi niti še ni začelo teči. S pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 28. 12. 1994 je namreč sodišče dolžnici naložilo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, in hkrati dovolilo predlagano izvršbo. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listne je postal pravnomočen in izvršljiv in je odločitev o naložitvi plačila terjatve izvršilni naslov. Za zastaranje terjatve, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo v času veljave Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), velja v tej zadevi 379. člen navedenega zakona. Desetletni zastaralni rok začne v skladu s to določbo sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatev, ki je bila pravnomočno ugotovljena v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Ker je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka. Z vložitvijo predloga za izvršbo je zastaranje pretrgano (388. člen ZOR) in dokler teče izvršilni postopek, zastaranje ne teče. Ker predmetni postopek, kot je bilo že prej navedeno, ni bil v celoti ustavljen oziroma končan, tudi še ni moglo priti do začetka teka zastaranja terjatve, ugotovljene s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Posledično tudi ni mogel izteči zastaralni rok, pa čeprav je od izdaje sklepa o izvršbi oziroma njegove pravnomočnosti preteklo več kot 10 let. V civilnem pravu ne poznamo absolutnega zastaranja, kar smiselno zatrjuje dolžnica. Pavšalnih navedb glede kršitev določb ZOR oziroma Obligacijskega zakonika (OZ) ali določb Stvarnopravnega zakonika (SPZ), višje sodišče niti ne more preizkusiti, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa jih ni ugotovilo.

12. Dolžnica nadalje neutemeljeno zatrjuje kršitve Ustave (14., 22. in 33. člen). V tem postopku izvaja pravice, ki ji gredo (pravica do izjave in enakopravnega obravnavanja v postopku), kolikor pa meni, da izvršba na njeno premoženje ni dopustna, se moti. Nasprotno, če obveznosti ne bo plačala sama, pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine upniku omogoča, da s sredstvi izvršilnega postopka poseže po njenem premoženju za poplačilo (sedaj) judikatne terjatve.

13. Ker dolžnica v pritožbi zoper odločitev v III. in IV. točki izreka sklepa ni navedla nobenega utemeljenega pritožbenega razloga, je višje sodišče v tem obsegu sklep preizkusilo še po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in procesnih kršitev ni ugotovilo, prav tako pa tudi ne nepravilne uporabe materialnega prava.

14. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).