Jedro

Tudi obdolženca, ki je državljan Evropske unije z znanim naslovom in pravicami, je mogoče pripreti iz pripornega razloga begosumnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega A.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper A.S. poleg še štirih obdolžencev odrejen pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornika obdolženega A.S. kot neutemeljeno zavrnil. Obdolženčev zagovornik je dne 25.7.2007 vložil zoper oba sklepa zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavil, da je obdolženec član Evropske skupnosti in torej ni tujec, da bi mu na tej podlagi odrejali pripor. Po mnenju zagovornika je sodišče nepravilno razlagalo 203. in 204.a člen ZKP. Državni tožilec naj bi namreč ob zaslišanju obdolženca izjavil, da bo zanj vložena zahteva za preiskavo in je torej po mnenju zagovornika s tem jasno, da zahteva ni vložena. Obdolženec torej ni utemeljeno sumljiv. Sodišče je dolžno uporabljati določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), sodišče pa je kršilo določbe 13. in 17. člena te konvencije. Iz teh razlogov je zagovornik predlagal, da se obdolžencu omogoči odprava pripora in njegov zagovor s prostosti.

Vrhovna državna tožilka N.F. je v odgovoru na zahtevo menila, da so navedbe v zahtevi neutemeljene ter da je bil zoper obdolženca priporni narok opravljen v skladu z določilom 204.a člena ZKP. Sodišče ni dolžno pojasnjevati zakonskih določb za katere se pričakuje, da jih zagovornik pozna. Po mnenju vrhovne državne tožilke je utemeljenost suma ustrezno argumentirana, kršitve kazenskega zakona pa zagovornik ne konkretizira. Iz teh razlogov je predlagala, da se zahteva kot neutemeljena zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz izpodbijanih sklepov je razvidno, da je utemeljen sum za storitev kaznivega dejanja goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ, ki se očita obdolžencu, obrazložen in utemeljen. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je v razlogih izpodbijanega sklepa ocenil pritožbene navedbe, tako da ne drži zagovornikova trditev, da tega ni storil. Zoper obdolženca je bil priporni narok po 204.a členu ZKP opravljen v skladu s tem določilom. Prav tako je v skladu s 1. odstavkom 204.a člena državni tožilec povsem ustrezno izjavil, da bo zoper obdolženca vložena zahteva za preiskavo. S trditvami, da obdolženec ni utemeljeno sumljiv za očitano kaznivo dejanje pa zagovornik uveljavlja zgolj zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati.

Neutemeljeno je tudi stališče zagovornika, da so kršene določbe EKČP oziroma da zoper obdolženca kot državljana Evropske unije z znanim naslovom in pravicami ni mogoče pripreti iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Takšna okoliščina ni nikakršna ovira, da se uporabi navedeno zakonsko določilo za odreditev pripora. Okoliščina, da je nekdo državljan ene od držav članice Evropske unije seveda ne pomeni, da je v takšnem primeru izključena nevarnost, da bi pobegnil. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje obdolženčev zagovornik v zahtevi, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.