Jedro

Spor o statusu zaščitene kmetije ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po odvetniku dne 17. 6. 2009 vložil revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Dovoljenost revizije utemeljuje s tem, da vrednost nepremičnin, zajetih v izpodbijani odločbi, presega 20.000,00 EUR, zatrjuje pa tudi obstoj razlogov po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Sežana z dne 1. 12. 2007, s katero je upravni organ prve stopnje odločil, da se nepremičnine, vpisane v vložno št... in vložno št... k.o..., katerih lastnica je A.A., štejejo za zaščiteno kmetijo. Tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano upravno odločbo je tožena stranka zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pride v poštev le, kadar gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, in vrednost izpodbijanega dela presega 20.000,00 EUR. Te predpostavke v tem primeru niso izpolnjene, saj gre v obravnavani zadevi za spor o statusu zaščitene kmetije, to pa ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti. Zgolj navedba revidenta, da vrednost nepremičnin, zajetih v izpodbijani odločbi, presega 20.000,00 EUR, pa ne izkazuje izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta in določbe četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja tudi za opredelitev pogojev za pomembno pravno vprašanje v reviziji v upravnem sporu, saj to vprašanje v ZUS-1 ni rešeno in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, pa mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. V obravnavani zadevi revident zatrjuje, da naj bi šlo po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in pojasnjuje njegovo pomembnost s tem, da je z izpodbijano sodbo poseženo v lastninsko pravico, da je kršeno načelo enakosti pred zakonom in da zapustnica ni izrazila želje po tem, da bi bila kmetija zaščitena in tudi upravni postopek za časa njenega življenja ni bil začet, vendar pa samega pravnega vprašanja ne izpostavi in ne opredeli, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po 2. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident namreč zgolj z navajanjem, da ima izpodbijana odločitev zanj hude posledice, ne da bi te posledice opredelil in izkazal, ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju tega pogoja za dovoljenost revizije.

10. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

12. Izdaja začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo. Ena od njih je tudi dovoljenost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot nedovoljena zavržena iz razlogov drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker procesna predpostavka (dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

13. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.