Jedro

Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo pritožbo tožeče stranke, vloženo zoper sklep istega sodišča z dne 4. 8. 2022, s katerim je odločilo, da bo o zakonitosti gradbenega dovoljenja Upravne enote Piran, št. 351-254/2020-5 z dne 4. 12. 2020, in sklepa Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-34/2021-2550-9 z dne 7. 12. 2021, odločalo v ločenih postopkih, pri tem je še sklenilo, da tožba zoper navedeno gradbeno dovoljenje ostane vpisana pod opr. št. III U 9/2022, tožba zoper navedeni sklep pa se vpiše pod opr. št. III U 162/2022. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da uvod izpodbijanega sklepa ni v skladu s sodno upravnimi pravili ter da sodnica, ki je podpisnica sklepa, ni osebno podpisana. Meni tudi, da izrek izpodbijanega sklepa pomeni neznano sodno odločitev in akt, zato je tudi obrazložitev v nasprotju z izrekom. Trdi, da ni zakonitega razloga za upravno razdelitev zadev v ločene postopke. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in odredi ponovno združitev obeh upravnih zadev.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnica vsebinsko ne nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo, da bo več zahtevkov obravnavalo in o njih odločilo v ločenih postopkih, ni dovoljena.

7. Glede pritožbenih navedb, da uvod oziroma prva stran izpodbijanega sklepa ni v skladu s sodno upravnimi pravili ter da sodnica, ki je podpisnica sklepa, ni osebno podpisana, Vrhovno sodišče dodaja, da navedene trditve niso upoštevni pritožbeni razlogi iz 75. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje. Prav tako iz uvoda izpodbijanega sklepa in njegove obrazložitve jasno izhaja, na katero pritožbo in na kateri akt se nanaša izrek sklepa („pritožba se zavrže“), zato je neutemeljen tudi očitek, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.

8. Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).