Jedro

Upravitelj ni upravičen predlagatelj za vložitev predloga za odpust obveznosti, pač pa je to dolžnik sam. Stečajni dolžnik je tisti, ki lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, česar pa pritožnik v tem postopku ni storil. „Predlog“ v pritožbi je prepozen, dolžnik pa tudi ni predložil predpisane izjave o neobstoju ovir za odpust obveznosti. Ker torej predlog za odpust obveznosti ni bil vložen, niso obstajale ovire za končanje stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje 1) postopek osebnega stečaja končalo, 2) razrešilo stečajnega upravitelja, 3) o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku, so priznane, odločilo tako, da se je sklicevalo na seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 24. 11. 2014 kot sestavni del izreka sklepa, ter 4) stečajnemu dolžniku naložilo plačilo neplačanih terjatev iz 3. točke izreka.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom utemeljilo na ugotovljeni okoliščini, da ni stečajne mase (prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Pritožnik te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne izpodbija, pač pa navaja razloge, zaradi katerih predloga za odpust obveznosti ni vložil, najava pa tudi, da takega predloga ni vložil niti upravitelj.

5. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da upravitelj ni upravičen predlagatelj za vložitev predloga za odpust obveznosti, pač pa je to dolžnik sam. Stečajni dolžnik je tisti, ki lahko do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, česar pa pritožnik v tem postopku ni storil. Razlogi, ki jih navaja v pritožbi in zaradi katerih predloga za odpust obveznosti v postopku na prvi stopnji ni vložil, za odločanje o pritožbi zoper sklep o zaključku stečajnega postopka ne morejo biti relevantni. „Predlog“ v pritožbi je zato prepozen, tudi sicer pa dolžnik ni predložil predpisane izjave o neobstoju ovir za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 398. člena ZFPPIPP). Ker torej predlog za odpust obveznosti ni bil vložen, niso obstajale ovire za končanje stečajnega postopka, zaradi česar je sklep sodišča prve stopnje pravilen.

6. Skladno s prvim odstavkom 382. člena ZFPPIPP je namen vodenja postopka osebnega stečaja v tem, da se omogoči vsem upnikom iz premoženja stečajnega dolžnika hkratno poplačilo navadnih terjatev do stečajnega dolžnika v enakih deležih. Dejanska predpostavka za doseganje takšnega namena je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega je mogoče poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. V kolikor ta predpostavka ni izpolnjena, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, da bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika (pododdelek 5.11.2. ZFPPIPP), za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

7. Upoštevajoč navedeno, dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.