Jedro

Odločitev tožene stranke temelji na zaključku, da tožnik ob imenovanju v naziv inšpektor II ni izpolnjeval vseh pogojev, ki jih določa ZJU. Takšna odločitev je po presoji sodišča preuranjena. Določba 119. člena ZGO-1B glede nadaljevanja dela urbanističnih inšpektorjev namreč določa, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. Tako namenska kot tudi jezikovna razlaga navedene določbe po presoji sodišča utemeljujeta tožnikovo trditev, da je v času imenovanja izpolnjeval vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta in s tem vse predpisane pogoje za imenovanje v naziv.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-729/2010/2 z dne 15. 12. 2010, se v točki 1 izreka odpravi in se v tem obsegu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom tožene stranke št. 10051-729/2010/2 z dne 15. 12. 2010 je v 1. točki izreka odločeno, da se predlogu glavne inšpektorice Republike Slovenije za okolje in prostor št. 100-16/2010-13 z dne 25. 10. 2010 ugodi in se razveljavi odločba o imenovanju A.A. (tožnika v tem sporu) v uradniški naziv inšpektor II št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008. Tožena stranka v razlogih odločitve glede točke 1 sklepa navaja, da je sistematizirano uradniško delovno mesto gradbeni inšpektor v treh uradniških nazivih in sicer inšpektor III, II in I. Tožnik je bil z odločbo št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008 imenovan v višji uradniški naziv inšpektor II na podlagi prvega odstavka 120. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) v zvezi s 84. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZJU. Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki je začel veljati 1. 1. 2003, je v 144. členu določil, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje med drugim še, da ima poleg ostalih pogojev tudi univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture. V prvem odstavku 204. člena ZGO-1 je bilo določeno, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki z dnem uveljavitve tega zakona, to je s 1.1. 2003, izpolnjujejo v 144. členu ZGO-1 prepisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona, medtem ko urbanistični inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji še tri leta po uveljavitvi tega zakona (drugi odstavek 204. člena ZGO-1). Po tretjem odstavku 204. člena ZGO-1 je bilo določeno, da če po preteku navedenega tri letnega roka določeni urbanistični inšpektor ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, lahko takšen inšpektor nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor samo, če ima najmanj visokošolsko izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri z najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja opravljanja inšpekcijskega nadzorstva. 1. 5. 2004 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, ki je tri letni rok iz drugega odstavka 204. člena ZGO-1 podaljšal na 7 let. Takšnim urbanističnim inšpektorjem se je tako za 7 let podaljšalo delovno razmerje, kljub neizpolnjevanju pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, oziroma je bilo določeno, da si morajo v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo, ker jim bo sicer prenehalo delovno razmerje v inšpektoratu ministrstva pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. Zakonodajalec pa je omogočil urbanističnim inšpektorjem, da kljub neizpolnjevanju pogojev iz tega člena nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji tudi po preteku 7 let po uveljavitvi ZGO-1, četudi si niso pridobili zahtevane izobrazbe, vendar pod pogoji, med katerimi je tudi, da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri, če so to izobrazbo pridobili pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu. Z navedenim določilom je bilo javnemu uslužbencu, ki je ohranjeno delovno razmerje, kar pa še ne pomeni, da je mogoče šteti, da izpolnjuje vse pogoje iz 1. točke 144. člena ZGO-1. Tožnik v tožbi glede točke 1 izreka izpodbijane odločbe, uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Z delom inšpekcijskega nadzora je pričel leta 1989 pri Občini Kamnik kot urbanistični inšpektor po 71. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), od 1. 12. 1994 je neprekinjeno v javni oziroma državni upravi. Leta 1995 je bil z odločbo imenovan v naziv urbanistični inšpektor I, ko je tudi opravljal dela urbanistični inšpektor pri Inšpektoratu za okolje in prostor. V času, ko je začel veljati ZGO-1 je imel več kot 10 let delovnih izkušenj s področja inšpekcijskega nadzorstva, ima visoko strokovno izobrazbo kot diplomirani geograf, smer prostorsko planiranje, ki jo je pridobil pred Zakonom o visokem šolstvu. S tem izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 204. člena ZGO-1 in lahko dela kot gradbeni inšpektor.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja dejanske in pravne razloge za odločitev, ki so že navedeni v izpodbijani odločbi, zato jih sodišče v sodbo ne povzema. Glede napredovanja tožnika v naziv, pa navaja, da so se na podlagi 84. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZJU v postopku napredovanja uradnikov v višje nazive do začetka uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) uporabljala določila XVI. poglavja ZJU, med katerimi je bil tudi 120. člen. V prvem odstavku 120. člena ZJU je bilo določeno, da uradnik v nazivu od drugega do petega kariernega razreda napreduje v eno stopnjo višji naziv, ko petkrat doseže najmanj oceno „dobro“ oziroma ko doseže trikrat oceno „odlično“. Jasni uslužbenec bi za najmanj oceno „dobro“ oziroma ko doseže trikrat oceno „odlično. Jasni uslužbenec bi za napredovanje v višji naziv po prvem odstavku 120. člena ZJU moral izpolnjevati pogoj strokovne izobrazbe, saj je bilo izjemno napredovanje brez izpolnjevanja predpisane strokovne izobrazbe določeno le v četrtem odstavku 120. člena ZJU. Ker v konkretnem primeru iz razveljavljene odločbe št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008 ni razvidno, da bi šlo za imenovanje tožnika v višji naziv po četrtem odstavku 120. člena ZJU, strokovna izobrazba pa ne pomeni le stopnje, ampak tudi smer, če je le-ta določena, bi tožnik za napredovanje v višji naziv moral imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo gradbene ali arhitekturne smeri v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZGO-1, te pa nima, saj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani geograf.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je s sklepom št. 10051-726/2010/2 z dne 15. 12. 2010 v točki 1 izreka razveljavila odločbo o imenovanju tožnika v uradniški naziv inšpektor I, št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008. Odločitev o razveljavitvi navedene odločbe o imenovanju v uradniški naziv temelji na zaključku, da tožnik ob imenovanju v naziv ni izpolnjeval vseh pogojev, ki jih ZJU določa za imenovanje v naziv.

ZJU v 84. členu določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, v katerega se imenuje z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Nazivi so na podlagi določbe 85. člena ZJU razporejeni v šestnajst stopenj. Tožnik je bil z odločbo, št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008, imenovan v uradniški naziv drugega kariernega razreda, naziv pete stopnje, inšpektor II, za katerega se skladno z določbo drugega odstavka 87. člena ZJU zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba ali najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Pogoje za imenovanje v naziv določa 86. člen ZJU, ki zahteva najmanj predpisano izobrazbo in znanje uradnega jezika (prvi odstavek). Določba 79. člena ZJU (pogoji za zasedbo delovnega mesta) v prvem odstavku določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Ob upoštevanju navedenih določb je tako v obravnavani zadevi bistvena ugotovitev, ali tožnik izpopolnjuje vse v ZJU določene pogoje za imenovanje v naziv. V zadevi ni sporno, da je bil tožnik v letih 2003, 2005, 2006 in 2007 ocenjen z oceno dobro in leta 2004 z oceno odlično. Prav tako v zadevi ni sporno, da tožnik delo gradbenega inšpektorja opravlja vse od 1. 1. 1995 in da je delo urbanističnega inšpektorja opravlja vse od leta 1989. Prav tako ni sporno, da ima je tožnik pridobljen naziv univerzitetnega diplomiranega geografa, sporno pa je, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1, kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena istega zakona. Sodišče v izogib ponavljanju v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne navaja vsebine te določbe, niti ne povzema vsebine določbe 204. člena ZGO-1, ker gre za določbe, ki so v celoti povzete v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Iz enakega razloga ne povzema niti vsebine določbe 29. člena ZGO-1A. Gre za določbe, ki so urbanističnim inšpektorjem, ki so bili imenovani po določbah ZUN, in ki niso izpolnjevali v določbi 144. člena ZGO-1 zahtevanega izobrazbenega pogoja (univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s področja gradbeništva ali arhitekture) v prehodnem obdobju naložile uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja. Sodišče v obravnavani zadevi opozarja na določbo 119. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1B), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126/2007 dne 31. 12. 2007 in je pričel veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, torej 15. januarja 2008, uporabljati pa se je začel tri mesece po njegovi uveljavitvi, torej 15. aprila 2008. Določba 119. člena ZGO-1 (nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev) določa, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. V obrazložitvi 119. člena predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (EVA: 2004-2511-0189, št. 00719-64/2006/18 z dne 6. 9. 2007) je navedeno, da: “Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki ne bi do določenega roka izpolnili predpisanih pogojev, se zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov podaljšuje oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.“ Tako namenska, kot tudi jezikovna razlaga določbe 119. člena ZGO-1B, veljavne v času izdaje odločbe, št. 100-13/2008-26 z dne 21. 4. 2008, o imenovanju tožnika v uradniški naziv drugega kariernega razreda-naziv pete stopnje: inšpektor II, po presoji sodišča utemeljujeta tožnikovo trditev, da je v času imenovanja izpolnjeval vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta in s tem vse predpisane pogoje za imenovanje v naziv.

Sodišče je po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZJU, v povezavi z določbami ZGO-1, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv odločilo, da je bila izpodbijana odločitev preuranjena, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt v točki 1 izreka odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu upravnemu organu v tem obsegu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ob upoštevanju pravnega mnenja izraženega v tej sodbi, v roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o predlogu glavne inšpektorice Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 100-16/2010-13 z dne 25. 10. 2010.