Jedro

Za preizkus pristojnosti sodišča je odločilen trenutek, ko je bila tožba vložena. Pozneje nastale spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, ali znižanje tožbenega zahtevka (tudi, če je do njih prišlo še pred vročitvijo tožbe toženi stranki oziroma pred dopolnitvijo nepopolne tožbe) na pristojnost ne vplivajo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v navedeni pravdni zadevi in odločilo, da jo bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo stvarno in krajevno pristojnemu O. s. v Š..

Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožnica. V pritožbi je navedla, da mora sodišče po 17. členu ZPP takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presoditi, ali je pristojno in v kakšni sestavi. To stori na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana. Če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, potem ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste. Navedeno pomeni, da naslovno sodišče ostaja še naprej pristojno za rešitev te pravde. Nadalje je pravno in dejansko zmotno stališče, da vloga tožeče stranke ni bila popolna in je zato ni mogoče obravnavati kot tožbo. Tožeča stranka je namreč svojo nepopolno vlogo z dne 04.10.2006 dopolnila z dokaznima predlogoma z dne 10.10.2006 in 23.11.2006, kar pomeni, da je njena vloga v tožbo prerasla že dne 04.10.2006, ko je tožbeni zahtevek znašal še 2,050.000,00 SIT. Ko namreč tožeča stranka svojo vlogo ustrezno dopolni, se šteje, da je bila vložena na dan, ko je bila pri sodišču vložena sicer nepopolna vloga. Sodišče pa mora seveda ločiti, kaj pomeni čas ob vložitvi tožbe, določen v 17. členu ZPP, in kdaj začne teči pravda, kot to določa 189. člen ZPP, po katerem se stvarna pristojnost sodišča ne presoja. Ravno tako ne drži, da vloga tožeče stranke še ni popolna, dokler sodišče ne odloči o taksni oprostitvi. Če namreč vloga ne bi bila popolna, sodišče o taksni oprostitvi sploh ne bi moglo odločati. Popolna vloga je torej pogoj, da sodišče o njej sploh lahko začne odločati, vloga tožeče stranke pa je bila popolna, ko je izpolnila pogoje iz 180. člena ZPP. Tožeča stranka je zato predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi.

Pritožba je utemeljena.

V tej pravdni zadevi je tožnica zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine 2,050.000,00 SIT. Pred njeno vročitvijo v odgovor toženi stranki je tožbo delno umaknila, sodišče prve stopnje pa se je po umiku izreklo za stvarno in krajevno nepristojno za odločanje. Štelo je namreč, da določbe o ustalitvi pristojnosti iz III. odstavka 17. člena ZPP v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj tožničina vloga še ni prerasla v tožbo, ker ni bila popolna (manjkalo je dokazilo o plačilu dolžne sodne takse oziroma taksna oprostitev).

Sodišče druge stopnje s stališčem izpodbijanega sklepa ne more soglašati. Prvostopno sodišče mora namreč na podlagi I. odstavka 17. člena ZPP takoj po prejemu tožbe, torej še preden sploh lahko opravi kakšno drugo procesno dejanje (na primer poziva stranko k morebitni dopolnitvi vloge), na podlagi tožbenih navedb in dejstev, ki so mu znana, presoditi, ali je pristojno in v kakšni sestavi. Za preizkus pristojnosti je tako odločilen trenutek, ko je tožba vložena. V tem trenutku morajo namreč biti podana dejstva, od katerih je odvisna pristojnost nekega sodišča, medtem ko se pozneje nastale spremembe (tudi, če so nastale v fazi predhodnega preizkusa tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki) ne upoštevajo. Če se namreč med postopkom (postopek pa se začne s tožbo, kot to določa 179. člen ZPP) spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (III. odstavek 17. člena ZPP).

Na takšno razlago določila III. odstavka 17. člena ZPP, ki je bilo v konkretnem primeru zmotno uporabljeno, pa ne more vplivati niti dejstvo, da tožba ob vložitvi ni bila popolna (po 105.a členu ZPP mora biti tožbi priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, sicer z njo sodišče ravna kot z nepopolno vlogo, razen če bi bili podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks). V primeru, če je nepopolna tožba kasneje dopolnjena, se namreč po določilu III. odstavka 108. člena ZPP šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. Ta določba velja za vse vloge, ki so vezane na rok in popravljene oziroma dopolnjene ter izročene sodišču v roku, ki je bil določen za popravo, kar pa ne velja zgolj za procesne, temveč tudi za materialne roke - prekluzivne in zastaralne (tako Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, stran 442). Na slednjega pa je bila vezana tudi konkretna tožba, saj z njo tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek zoper toženko, ki po materialnem pravu zastara v točno določenem času. S pravočasno dopolnitvijo sicer nepopolne tožbe tožeča stranka tako lahko doseže, da se njena vloga šteje za popolno od trenutka, ko je bila pri sodišču vložena prvič, to pa je natanko tistega dne, ki je odločilen za presojo pristojnosti sodišča in za njeno ustalitev v skladu z določbama I. in III. odstavka 17. člena ZPP.

Končno pa k takšni uporabi citiranih zakonskih določil napotuje še načelo ekonomičnosti postopka (I. odstavek 11. člena ZPP), zaradi česar je sodišče druge stopnje pritrdilo utemeljeni pritožbi tožeče stranke in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo (3. točka 365. člena ZPP), saj bo zaradi tega, ker je pristojno za odločanje o tožničinem (četudi sedaj znižanem) tožbenem zahtevku, moralo nadaljevati s postopkom.

Kadar sodišče druge stopnje razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, odločitev o stroških postopka v zvezi s tem pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo (III. odstavek 165. člena ZPP).