Jedro

Tožnica tožbe ni umaknila zato, ker bi toženka tožbeni zahtevek izpolnila, zato je dolžna povrniti toženki stroške pravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se ustavi postopek in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 265,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in uveljavlja pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Tožnica tožbe ni umaknila zato, ker je tožena stranka svojo obveznost izpolnila ali ker je ne bi bila dolžna izpolniti, temveč izključno zaradi ravnanja sodišča, ki je potrebovalo kar devet mesecev za razpis obravnave. V tem času si je tožnica, ki je tožbo zaradi motenja posesti vložila, ker se je sredi noči znašla na cesti brez denarja in brez osebnih stvari, nekako rešila stanovanjski problem. Umaknila je zahtevek za izročitev ključev, vztrajala pa je pri povrnitvi stroškov, zato bi moralo sodišče izpeljati dokazni postopek o tem, ali je prišlo do motilnega dejanja oziroma že na podlagi kazenske ovadbe zaključiti, da je bila tožba utemeljena. Sicer pa je tožnica računala, da se bo obravnava nadaljevala za vračilo denarja in predmetov. Nikakršne potrebe ni bilo, da sodišče, ki je razdružilo postopka za odškodnino in povračilo škode in zaradi motenja posesti, ne bi nadaljevalo postopka za vračilo predmetov in denarja. Zaradi ravnanja sodišča je bila tožnici kršena pravica do sodnega varstva, očitno pa tudi pravica do povrnitve stroškov postopka.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je v predmetni zadevi vložila tožbo zaradi motenja posesti in tožbo za plačilo odškodnine. V tožbi zaradi motenja posesti je zahtevala izročitev ključev stanovanja na naslovu ... in vrnitev stanovanja v posest (1. točka), prepoved bodočega motenja (2. točka) in povrnitev stroškov. V tožbi za plačilo odškodnine pa je zahtevala plačilo 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo 5. 6. 2014 je razvidno, da je na njem sodišče prve stopnje postopek po tožbi zaradi plačila odškodnine in postopek po tožbi zaradi motenja posesti razdružilo in v nadaljevanju opravilo prvi narok za glavno obravnavo po tožbi zaradi motenja posesti. Tožnica je na tem naroku umaknila tožbo(1), tožena stranka se je z umikom strinjala. Po povedanem je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno, v skladu z določbo 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ustavilo postopek. Tožnica je namreč umaknila 1. in 2. točko (uvodoma povzetega) tožbenega zahtevka in sodišče ni imelo podlage, da bi, kot trdi pritožba „nadaljevalo postopka za vračilo predmetov in denarja“.

6. Po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

7. Tožnica ne izpodbija ugotovitve sklepa, da umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Še več, izrecno trdi, da tožbe ni umaknila zato, ker bi tožena stranka svojo obveznost izpolnila ali ker je ne bi bila dolžna izpolniti. Posledično je sodišče prve stopnje, skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP, tožnici pravilno naložilo, da toženi stranki povrne stroške. Drugi razlogi, ki jih pritožba izpostavlja kot razlog za umik tožbe (ravnanje sodišča, ki je potrebovalo devet mesecev za razpis obravnave), niso (pravno) upoštevni in na pravilnost odločitve ne vplivajo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Povrnitev stroškov v primeru umika tožbe ureja 158. člen ZPP, po katerem upravičenost do povrnitve stroškov ni vezana na utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka. Brez pomena so zato pritožbene trditve, da „bi moralo sodišče izpeljati dokazni postopek o tem, ali je prišlo do motilnega dejanja“.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnica do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženec z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

(1.) „Tožeča stranka umika tožbo v 1. in 2. točki tožbenega zahtevka.“