Jedro

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki potrdi.

II.Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) ugotovilo, da ima nepremičnina s parcelno številko 1059/16, k. o. ... (kot skupno pripadajoče zemljišče) pravni položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in da lastninska pravica na njej kot skupna lastnina učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavb stavbe z ID znakom 0000-4067 na naslovu B1, ki stoji na parceli številka 1058, k. o. ... in stavbe z ID znakom 0000-1529 na naslovu Zaloška cesta 78 a, Ljubljana, ki stoji na parcelah številka 1060/4 in 1062/4, obe k. o. ... in (II) v preostalem delu, to je glede nepremičnin s parcelnimi številkami 1059/17 in 1059/18, obe k. o. ..., je predlog zavrnilo ter (III) ugotovilo je, da na nepremičnini s parcelno številko 1059/16, k. o. ..., v obsegu obstoječe brežine na južni strani parcele, kot izhaja iz grafičnega prikaza izvedeniškega poročila izvedenca mag. A. A. z dne 8. 12. 2023, ki je sestavni del tega sklepa, obstoji neodplačna služnostna pravica za potrebe vzdrževanja asfaltirane poti in obstoječega protipoplavnega nasipa, v korist Mestne občine, matična številka: ....

2.Nasprotna udeleženka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov zoper odločitev iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da III. točko izreka sklepa dopolni tako, da se vsakokratnim etažnim lastnikom prepoveduje vsakršno poseganje v služnostno pravico, opisano v tej točki izreka sklepa.

Sodišče bi moralo odločiti tudi o varstvu služnostne pravice v korist Mestne občine (MO), ki je že v predlogu z dne 29. 6. 2020 opozorila, da zemljišče, parcelna številka 1059/2, vključuje tudi del, ki je po podrobnejši namenski rabi prostora namenjen za park v območju urejanja X. znotraj območja Natura 2000. Predmetno zemljišče je v tem delu kategorizirano kot naravna vrednota, opredeljeno kot območje javnih površin, kjer niso dopustni nobeni posegi, in to izključno z namenom, da se ohrani njena celovitost. Predlagatelji so na naroku na kraju samem dne 22. 11. 2023 nedvoumno nakazali namero, da bodo izkopali/odkopali del brežine na sprednjem severnem delu za namen razširitve parkirišča pred stavbo. Brežina po celotni dolžini predstavlja del protipoplavnega nasipa, ki ga je treba vzdrževati skupaj z na njem obstoječo asfaltirano potjo, vsak poseg v protipoplavni nasip pa pomeni resno nevarnost ogrožanja življenj in stvari ob morebitnih poplavah.

Sodišče prve stopnje je odločilo le o pozitivni služnosti, ni pa odločilo o negativni služnosti, ki bi po vsebini pomenila pravico MO zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča kakršnokoli dejanje, ki bi ga sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini.

3.Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, predlaga, da se jo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da se s pritožbo dopolnitve sklepa ne more doseči. Temu je namenjen institut dopolnitve sodbe, ki je urejen v 325. členu ZPP1 . V obravnavanem primeru pa niti ne gre za takšno situacijo, saj mnenje pritožnika o varstvu služnostne pravice ne ustreza predlogu, zahtevek po negativni služnosti v postopku ni bil postavljen. Če bi sodišče takšni pritožbi ugodilo, bi poseglo v pravico udeležencev do izjave. Pravno varstvo služnostne pravice ureja SPZ2 in jo imetniku daje pod določenimi pogoji v primeru, če je poseženo v služnostno pravico, ki njenemu imetniku preprečuje ali omejuje njeno izvrševanje. Dokler in če do tega oziroma takšnega dogodka ali primera ne pride, sodišče ne more izreči sodnega varstva zgolj s prepovedjo poseganja.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-13 . Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

6.MO je na naroku za glavno obravnavo (in nato dodatno v vlogi z dne 7. 2. 2024), ki se je opravil na kraju samem, predlagala, da se ustanovi služnost v javno korist na delu parcele S (severno) od obstoječe poti v obsegu obstoječe brežine zaradi vzdrževanja poti oziroma obstoječega protipoplavnega nasipa.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da o obstoju služnosti, ki jo je uveljavljala MO, med udeleženci postopka ni nobenega spora. Služnost se je za potrebe vzdrževanja obstoječe poti in protipoplavnega nasipa dejansko že izvrševala najmanj od izgradnje obravnavanih stavb dalje, etažni lastniki obravnavanih stavb služnost niso nikoli nasprotovali, zato je služnost priposestvovana.

8.SPZ v prvem odstavku 213. člena opredeljuje stvarno služnost kot pravico lastnika nepremičnine (gospodujoče stvari), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). V četrtem odstavku 217. člena SPZ pa je določeno, da negativne služnosti ni mogoče priposestvovati. Da bi sodišče v tem postopku odločalo tudi o negativni služnosti, bi morala nasprotna udeleženka postaviti ustrezen zahtevek, pa ga ni. Tudi o tem zahtevku pa bi sodišče po 50. členu ZVEtL-1 lahko odločilo le, če tudi glede njega med udeleženci ne bi bilo spora.

9.Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba ob odsotnost uradoma upoštevnih kršitev zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 42. členom ZNP-15 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

10.Ker ZVEtL nima posebnih določb glede stroškov postopka, se na podlagi 13. člena za odločanje o stroških postopka uporabljajo določbe ZNP-1. Ta pa v prvem odstavku 35. člena predpisuje, da vsak udeleženec trpi svoje stroške (razen, če zakon določa drugače).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Stvarnopravni zakonik.

3Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.

4Zakon o pravdnem postopku.

5Zakon o nepravdnem postopku.