Jedro

Jedro

Nenatančnost meril oziroma kriterijev, ki omogočajo različno interpretacijo, pomeni kršitev načel postopka, kot je enakost in transparentnost. Napake v postopku javnega razpisa pa so dopustna podlaga za ustavitev postopka in zavrnitev vseh vlog.

Nenatančnost meril oziroma kriterijev, ki omogočajo različno interpretacijo, pomeni kršitev načel postopka, kot je enakost in transparentnost. Napake v postopku javnega razpisa pa so dopustna podlaga za ustavitev postopka in zavrnitev vseh vlog.

Izrek

Izrek

I.Tožba se zavrne.

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije na območju Občine Duplek, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 21. 9. 2028 (pravilno 2018), zavrneta vlogi ponudnic A. A. in B. B. ter se nobena od njiju ne izbere in se postopek ustavi.

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije na območju Občine Duplek, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 21. 9. 2028 (pravilno 2018), zavrneta vlogi ponudnic A. A. in B. B. ter se nobena od njiju ne izbere in se postopek ustavi.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Duplek dne 21. 9. 2018 na portalu javnih naročil objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije na območju Občine Duplek. V okviru postavljenega roka je prejela dve zgoraj navedeni ponudbi. V postopku je bila imenovana komisija v sestavi C. C., Č. Č. in D. D. Z odločbo št. 0142-3/2018-30 z dne 18. 3. 2019 je bilo odločeno, da se koncesija v obsegu enega tima podeli A. A. Tožnica je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki ji je župan s svojo odločbo št. 0142-3/2018-35 z dne 24. 5. 2019 ugodil tako, da je prvostopno odločbo odpravil in javni razpis razveljavil. Zoper to odločitev župana je tožnica sprožila upravni spor, sodišče pa je s sodbo št. II U 352/2019-28 z dne 12. 10. 2022 tožbi ugodilo in odločbo župana v delu, v katerem je odločeno, da se javni razpis razveljavi, odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Župan je s svojo odločbo št. 0142-3/2018-51 z dne 1. 3. 2023 zadevo, v kateri je bila z njegovo odločbo odpravljena odločitev o podelitvi koncesije A. A., vrnil v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Duplek dne 21. 9. 2018 na portalu javnih naročil objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti na področju fizioterapije na območju Občine Duplek. V okviru postavljenega roka je prejela dve zgoraj navedeni ponudbi. V postopku je bila imenovana komisija v sestavi C. C., Č. Č. in D. D. Z odločbo št. 0142-3/2018-30 z dne 18. 3. 2019 je bilo odločeno, da se koncesija v obsegu enega tima podeli A. A. Tožnica je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki ji je župan s svojo odločbo št. 0142-3/2018-35 z dne 24. 5. 2019 ugodil tako, da je prvostopno odločbo odpravil in javni razpis razveljavil. Zoper to odločitev župana je tožnica sprožila upravni spor, sodišče pa je s sodbo št. II U 352/2019-28 z dne 12. 10. 2022 tožbi ugodilo in odločbo župana v delu, v katerem je odločeno, da se javni razpis razveljavi, odpravilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Župan je s svojo odločbo št. 0142-3/2018-51 z dne 1. 3. 2023 zadevo, v kateri je bila z njegovo odločbo odpravljena odločitev o podelitvi koncesije A. A., vrnil v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

3.V času trajanja tega postopka je občina zaprosila razširjen strokovni kolegij za fizioterapijo na Ministrstvu za zdravje za mnenje glede ustreznosti meril za izbiro koncesionarja po javnem razpisu. Iz njihovega mnenja z dne 13. 2. 2019 izhaja, da občina ne more biti kompetentna za oblikovanje meril vrednotenja strokovnega izpopolnjevanja, kolikor pri njihovem oblikovanju ni bil prisoten strokovnjak s področja fizioterapije, kar ni bil.

3.V času trajanja tega postopka je občina zaprosila razširjen strokovni kolegij za fizioterapijo na Ministrstvu za zdravje za mnenje glede ustreznosti meril za izbiro koncesionarja po javnem razpisu. Iz njihovega mnenja z dne 13. 2. 2019 izhaja, da občina ne more biti kompetentna za oblikovanje meril vrednotenja strokovnega izpopolnjevanja, kolikor pri njihovem oblikovanju ni bil prisoten strokovnjak s področja fizioterapije, kar ni bil.

4.Občina je medtem že pričela z novim postopkom oddaje koncesije za fizioterapijo. V tem novem postopku se je imenovala komisija po merilih iz prvega odstavka 52. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (ZJZP), tokrat sta bili obe članici komisije ustrezne izobrazbe in z izkušnjami iz delovnega področja fizioterapije. Strokovno komisijo je imenoval župan v sestavi C. C., univ. dipl. pravnik, E. E., diplomirana fizioterapevtka in F. F., diplomirana fizioterapevtka. Ker se je tekom tega postopka prav z mnenjem razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje pokazalo, da so bila zraven nepravilno sestavljene strokovne komisije tudi merila za izbiro koncesionarja, ki so bila postavljena v razpisni dokumentaciji, oblikovana nejasno in dvoumno, je občina strokovni komisiji v novem postopku oddaje koncesije naložila pregled pripravljene razpisne dokumentacije, predvsem merila za izbiro koncesionarja, ki so bila enaka merilom za izbiro iz tega postopka oddaje koncesije. Strokovna komisija je občinski upravi podala predloge za spremembo meril, kar je občinska uprava v novem postopku oddaje koncesije upoštevala in pripravila novo razpisno dokumentacijo.

4.Občina je medtem že pričela z novim postopkom oddaje koncesije za fizioterapijo. V tem novem postopku se je imenovala komisija po merilih iz prvega odstavka 52. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (ZJZP), tokrat sta bili obe članici komisije ustrezne izobrazbe in z izkušnjami iz delovnega področja fizioterapije. Strokovno komisijo je imenoval župan v sestavi C. C., univ. dipl. pravnik, E. E., diplomirana fizioterapevtka in F. F., diplomirana fizioterapevtka. Ker se je tekom tega postopka prav z mnenjem razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje pokazalo, da so bila zraven nepravilno sestavljene strokovne komisije tudi merila za izbiro koncesionarja, ki so bila postavljena v razpisni dokumentaciji, oblikovana nejasno in dvoumno, je občina strokovni komisiji v novem postopku oddaje koncesije naložila pregled pripravljene razpisne dokumentacije, predvsem merila za izbiro koncesionarja, ki so bila enaka merilom za izbiro iz tega postopka oddaje koncesije. Strokovna komisija je občinski upravi podala predloge za spremembo meril, kar je občinska uprava v novem postopku oddaje koncesije upoštevala in pripravila novo razpisno dokumentacijo.

5.Ker se je v tem postopku z mnenjem razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje z dne 3. 2. 2019 ugotovilo, da so merila iz javnega razpisa, ki zadevajo strokovno izpopolnjevanje, nejasna in nenatančna iz razloga, ker pri njihovem oblikovanju ni sodeloval strokovnjak s področja fizioterapije, je potrebno za zakonito izvedbo postopka določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro. Nenatančnost meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ki po presoji stroke omogočajo različno interpretacijo, ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa ne predstavlja izbire na pregleden način in po predpisanem postopku. S tem bi bila kršena osnovna načela postopka enakosti in transparentnosti in tudi pravila postopka iz četrtega odstavka 48. člena in 58. člena ZJZP, ki se v tem postopku uporablja subsidiarno, zato odločba o izbiri ne bi bila zakonita. Merila za izbiro se v samem razpisnem postopku po že objavljenem razpisu ne smejo spreminjati in dopolnjevati.

5.Ker se je v tem postopku z mnenjem razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje z dne 3. 2. 2019 ugotovilo, da so merila iz javnega razpisa, ki zadevajo strokovno izpopolnjevanje, nejasna in nenatančna iz razloga, ker pri njihovem oblikovanju ni sodeloval strokovnjak s področja fizioterapije, je potrebno za zakonito izvedbo postopka določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro. Nenatančnost meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ki po presoji stroke omogočajo različno interpretacijo, ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa ne predstavlja izbire na pregleden način in po predpisanem postopku. S tem bi bila kršena osnovna načela postopka enakosti in transparentnosti in tudi pravila postopka iz četrtega odstavka 48. člena in 58. člena ZJZP, ki se v tem postopku uporablja subsidiarno, zato odločba o izbiri ne bi bila zakonita. Merila za izbiro se v samem razpisnem postopku po že objavljenem razpisu ne smejo spreminjati in dopolnjevati.

6.Ugotovljeno dejansko stanje je razlog za sprejeto izločitev, da se ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov in se postopek ustavi. Sklep o ustavitvi postopka je izdan v skladu z določili 59. člena ZJZP, ki določa, da javni partner izda akt, s katerim konča postopek izbire, če v postopku izbire ne izbere izvajalca javnozasebnega partnerstva. Ker je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje, ki je narekovalo sprejem odločitve o zaključku postopka, se v tem postopku ni imenovala nova strokovna komisija, v katero bi bili vključeni strokovnjaki z izkušnjami s področja fizioterapije, ki bi ponovno pregledali in ovrednotili prejete ponudbe. Z imenovanjem nove strokovne komisije se namreč ne bi odpravile ugotovljene kršitve pravil postopka, da bi bila merila za izbiro oblikovana bolj jasno in natančno.

6.Ugotovljeno dejansko stanje je razlog za sprejeto izločitev, da se ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov in se postopek ustavi. Sklep o ustavitvi postopka je izdan v skladu z določili 59. člena ZJZP, ki določa, da javni partner izda akt, s katerim konča postopek izbire, če v postopku izbire ne izbere izvajalca javnozasebnega partnerstva. Ker je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje, ki je narekovalo sprejem odločitve o zaključku postopka, se v tem postopku ni imenovala nova strokovna komisija, v katero bi bili vključeni strokovnjaki z izkušnjami s področja fizioterapije, ki bi ponovno pregledali in ovrednotili prejete ponudbe. Z imenovanjem nove strokovne komisije se namreč ne bi odpravile ugotovljene kršitve pravil postopka, da bi bila merila za izbiro oblikovana bolj jasno in natančno.

7.Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, župan Občine Duplek pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V svoji odločitvi pojasnjuje, da po 59. členu ZJZP javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javnozasebnega partnerstva. Če izvajalca ne izbere, o tem izda akt, s katerim konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev. Drugostopni organ ugotavlja, da prvostopni akt vsebuje navedbo obeh prijaviteljic, ki nista bili izbrani in razlog za neizbiro ter ustavitev postopka. Kot razlog je navedena nenatančnost meril oziroma kriterijev za izbiro najugodnejšega ponudnika. V okviru postopka na prvi stopnji sta obe ponudnici v pisnih pripombah na poročilo strokovne komisije grajali delo komisije glede vrednotenja merila dodatno strokovno izobraževanje.

7.Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, župan Občine Duplek pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V svoji odločitvi pojasnjuje, da po 59. členu ZJZP javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javnozasebnega partnerstva. Če izvajalca ne izbere, o tem izda akt, s katerim konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev. Drugostopni organ ugotavlja, da prvostopni akt vsebuje navedbo obeh prijaviteljic, ki nista bili izbrani in razlog za neizbiro ter ustavitev postopka. Kot razlog je navedena nenatančnost meril oziroma kriterijev za izbiro najugodnejšega ponudnika. V okviru postopka na prvi stopnji sta obe ponudnici v pisnih pripombah na poročilo strokovne komisije grajali delo komisije glede vrednotenja merila dodatno strokovno izobraževanje.

8.Prvostopni organ je svojo odločitev, da gre pri merilih za izbiro za nenatančnost meril oziroma kriterijev za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki po presoji stroke omogočajo različno interpretacijo, oprl tudi na stališča razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo z dne 3. 2. 2019, katerega je prvostopni organ zaprosil za razlago glede merila dodatno strokovno izobraževanje. Razširjen strokovni kolegij je zapisal, da je v merilih neustrezna uporaba izrazoslovja dodatno strokovno izobraževanje, ker ne gre za izobraževanje, temveč strokovno izpopolnjevanje po opravljenem formalnem izobraževanju oziroma strokovnem izpitu. Razen tega je komisija zapisala, da občina ni kompetentna za oblikovanje meril za vrednotenje izpopolnjevanja, da je to lahko samo strokovnjak s področja fizioterapije, ker je samo taka oseba kompetentna pravilno oblikovati merila za izbor. Občina je merila za javni razpis pripravila sama, pri njihovem oblikovanju ni sodelovala nobena oseba z znanji fizioterapije, obe ponudnici pa sta grajali prav točkovno ovrednotenje merila dodatno strokovno izobraževanje.

8.Prvostopni organ je svojo odločitev, da gre pri merilih za izbiro za nenatančnost meril oziroma kriterijev za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki po presoji stroke omogočajo različno interpretacijo, oprl tudi na stališča razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo z dne 3. 2. 2019, katerega je prvostopni organ zaprosil za razlago glede merila dodatno strokovno izobraževanje. Razširjen strokovni kolegij je zapisal, da je v merilih neustrezna uporaba izrazoslovja dodatno strokovno izobraževanje, ker ne gre za izobraževanje, temveč strokovno izpopolnjevanje po opravljenem formalnem izobraževanju oziroma strokovnem izpitu. Razen tega je komisija zapisala, da občina ni kompetentna za oblikovanje meril za vrednotenje izpopolnjevanja, da je to lahko samo strokovnjak s področja fizioterapije, ker je samo taka oseba kompetentna pravilno oblikovati merila za izbor. Občina je merila za javni razpis pripravila sama, pri njihovem oblikovanju ni sodelovala nobena oseba z znanji fizioterapije, obe ponudnici pa sta grajali prav točkovno ovrednotenje merila dodatno strokovno izobraževanje.

9.Po presoji drugostopnega organa je prvostopni organ pravilno sprejel zaključek, da so merila nenatančna in nejasna oziroma da je vsaj eno merilo nejasno in dvoumno, in kot tako lahko predmet različnega tolmačenja ter posledično nezakonito. Merila za izbiro v samem razpisnem postopku po že objavljenem razpisu se ne smejo spreminjati in dopolnjevati, zato je odločitev prvostopnega organa, da se postopek izbire ustavi in se ne izbere nobena od ponudnic, pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih je prvostopenjski organ navedel za sprejem izpodbijanega akta, nobene prijaviteljice ne postavljajo v privilegiran položaj, saj veljajo za obe enako.

9.Po presoji drugostopnega organa je prvostopni organ pravilno sprejel zaključek, da so merila nenatančna in nejasna oziroma da je vsaj eno merilo nejasno in dvoumno, in kot tako lahko predmet različnega tolmačenja ter posledično nezakonito. Merila za izbiro v samem razpisnem postopku po že objavljenem razpisu se ne smejo spreminjati in dopolnjevati, zato je odločitev prvostopnega organa, da se postopek izbire ustavi in se ne izbere nobena od ponudnic, pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih je prvostopenjski organ navedel za sprejem izpodbijanega akta, nobene prijaviteljice ne postavljajo v privilegiran položaj, saj veljajo za obe enako.

10.Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija prej navedeno odločitev. Tožnica v tožbi najprej povzema kronološki potek dogodkov v zvezi z izbiro koncesionarja za izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na področju fizioterapije na območju Občine Duplek. Javni razpis, objavljen 21. 9. 2018, je tako že tretji javni razpis za podelitev koncesije, tožnica pa zatrjuje, da je bila druga kandidatka A. A. vseskozi favorizirana s strani tožene stranke. Za isti program je tožena stranka dne 26. 7. 2019 objavila že novi, četrti javni razpis, kar kaže na to, da je obstajala potreba po zagotovitvi programa koncesije. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti fizioterapije in pogoje za podelitev koncesije. Iz vsebine ponudb izhaja, da bi tožnica po merilih za vrednotenje ponudb dosegla višje število točk, kar pa ji tožena stranka nikakor ni hotela priznati. Z ustavitvijo postopka je tožena stranka zasledovala namero, da po novem javnem razpisu s spremenjenimi merili preferira A. A.

10.Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija prej navedeno odločitev. Tožnica v tožbi najprej povzema kronološki potek dogodkov v zvezi z izbiro koncesionarja za izvajanje javne zdravstvene službe na primarni ravni na področju fizioterapije na območju Občine Duplek. Javni razpis, objavljen 21. 9. 2018, je tako že tretji javni razpis za podelitev koncesije, tožnica pa zatrjuje, da je bila druga kandidatka A. A. vseskozi favorizirana s strani tožene stranke. Za isti program je tožena stranka dne 26. 7. 2019 objavila že novi, četrti javni razpis, kar kaže na to, da je obstajala potreba po zagotovitvi programa koncesije. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti fizioterapije in pogoje za podelitev koncesije. Iz vsebine ponudb izhaja, da bi tožnica po merilih za vrednotenje ponudb dosegla višje število točk, kar pa ji tožena stranka nikakor ni hotela priznati. Z ustavitvijo postopka je tožena stranka zasledovala namero, da po novem javnem razpisu s spremenjenimi merili preferira A. A.

11.Tožeča stranka zatrjuje bistveno kršitev postopka, ki je v tem, da tožena stranka, ko je odločila o ustavitvi postopka, zato opredeljenega razloga ni utemeljila, kot zahteva določba drugega odstavka 59. člena ZJZP. Že uporabljen razlog za ustavitev postopka je po mnenju tožeče stranke nezakonit. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka postopek ustavila in še pred pravnomočnostjo odločitve v tretjem razpisu objavila novi četrti razpis, vse z razlogom, da se koncesija podeli vnaprej izbrani ponudnici A. A. Tožeča stranka namreč meni, da so bila merila v tretjem razpisu jasna in natančna. To izhaja iz poteka vodenja postopka in odločanja tožene stranke v tem razpisu. Iz mnenja razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo ne izhaja zaključek, da so merila v tretjem razpisu nejasna in nenatančna. Glede na to, da so bila merila v tretjem razpisu jasna in natančna, pa ni bilo podlage za zavrnitev obeh ponudb in ustavitev postopka. Pri tem tožeča stranka posebej izpostavlja, da je toženka v ponovljenem postopku razpisna merila označila kot nenatančna in nedoločna, ne da bi ustrezno in strokovno pravilno v skladu z določbo 52. člena ZJZP sestavila strokovno komisijo.

11.Tožeča stranka zatrjuje bistveno kršitev postopka, ki je v tem, da tožena stranka, ko je odločila o ustavitvi postopka, zato opredeljenega razloga ni utemeljila, kot zahteva določba drugega odstavka 59. člena ZJZP. Že uporabljen razlog za ustavitev postopka je po mnenju tožeče stranke nezakonit. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka postopek ustavila in še pred pravnomočnostjo odločitve v tretjem razpisu objavila novi četrti razpis, vse z razlogom, da se koncesija podeli vnaprej izbrani ponudnici A. A. Tožeča stranka namreč meni, da so bila merila v tretjem razpisu jasna in natančna. To izhaja iz poteka vodenja postopka in odločanja tožene stranke v tem razpisu. Iz mnenja razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo ne izhaja zaključek, da so merila v tretjem razpisu nejasna in nenatančna. Glede na to, da so bila merila v tretjem razpisu jasna in natančna, pa ni bilo podlage za zavrnitev obeh ponudb in ustavitev postopka. Pri tem tožeča stranka posebej izpostavlja, da je toženka v ponovljenem postopku razpisna merila označila kot nenatančna in nedoločna, ne da bi ustrezno in strokovno pravilno v skladu z določbo 52. člena ZJZP sestavila strokovno komisijo.

12.Glede na to tožeča stranka meni, da gre za arbitrarno odločitev tožene stranke. Po nadaljnjem natančnejšem kronološkem povzemanju poteka dogodkov in navajanju okoliščin, ki kažejo na to, da bi moralo biti tožeči stranki odmerjeno višje število točk, tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

12.Glede na to tožeča stranka meni, da gre za arbitrarno odločitev tožene stranke. Po nadaljnjem natančnejšem kronološkem povzemanju poteka dogodkov in navajanju okoliščin, ki kažejo na to, da bi moralo biti tožeči stranki odmerjeno višje število točk, tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

13.Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora. Navaja, da je tožena stranka postopke izvajala po predpisih in tudi ukrepala, ko je ugotovila svoje nepravilnosti. Z navedbami o tem, da je tožena stranka zasledovala cilj izbrati A. A., skuša tožeča stranka toženo zgolj očrniti. Tožena stranka povzema kronološki potek dogodkov v zvezi s podelitvijo koncesije, v katerem navaja, da je v letu 2019 razpisala četrti javni razpis, ker je bil tretji razveljavljen. Ne Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ne ZJZP ne določata, da mora koncedent počakati na pravnomočnost predhodno ustavljenega javnega razpisa, ki ni rezultiral v izbiri kandidata.

13.Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora. Navaja, da je tožena stranka postopke izvajala po predpisih in tudi ukrepala, ko je ugotovila svoje nepravilnosti. Z navedbami o tem, da je tožena stranka zasledovala cilj izbrati A. A., skuša tožeča stranka toženo zgolj očrniti. Tožena stranka povzema kronološki potek dogodkov v zvezi s podelitvijo koncesije, v katerem navaja, da je v letu 2019 razpisala četrti javni razpis, ker je bil tretji razveljavljen. Ne Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ne ZJZP ne določata, da mora koncedent počakati na pravnomočnost predhodno ustavljenega javnega razpisa, ki ni rezultiral v izbiri kandidata.

14.Tožena stranka pojasnjuje, da je Upravno sodišče v sodbi št. II U 352/2019 z dne 12. 10. 2022 odpravilo odločbo župana glede odločitve, da se javni razpis razveljavi, ter jo vrnilo županu v novo odločanje z navodili, kako v novem postopku postopati. Župan je v ponovljenem postopku ravnal v skladu z napotili. Upoštevajoč mnenje razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri ministrstvu za zdravje, je tožena stranka v ponovljenem postopku sprejela zaključek, da so merila iz javnega razpisa v delu, ki zadevajo strokovno izpopolnjevanje, nejasna in nenatančna, ker pri njihovem oblikovanju ni sodeloval strokovnjak s področja fizioterapije, ter da je potrebno za zakonito izvedbo postopka določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro. To je bil razlog za odločitev, da se ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov in se postopek ustavi, kar je tožena stranka tudi jasno zapisala v akt, ki se izpodbija s tožbo. Sklep o ustavitvi postopka je bil izdan v skladu z določbo 59. člena ZJZP. Izpodbijani sklep tako izpolnjuje vse pogoje iz 59. člena ZJZP in tožena stranka pri tem ni kršila načela transparentnosti ali enakosti.

14.Tožena stranka pojasnjuje, da je Upravno sodišče v sodbi št. II U 352/2019 z dne 12. 10. 2022 odpravilo odločbo župana glede odločitve, da se javni razpis razveljavi, ter jo vrnilo županu v novo odločanje z navodili, kako v novem postopku postopati. Župan je v ponovljenem postopku ravnal v skladu z napotili. Upoštevajoč mnenje razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri ministrstvu za zdravje, je tožena stranka v ponovljenem postopku sprejela zaključek, da so merila iz javnega razpisa v delu, ki zadevajo strokovno izpopolnjevanje, nejasna in nenatančna, ker pri njihovem oblikovanju ni sodeloval strokovnjak s področja fizioterapije, ter da je potrebno za zakonito izvedbo postopka določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro. To je bil razlog za odločitev, da se ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov in se postopek ustavi, kar je tožena stranka tudi jasno zapisala v akt, ki se izpodbija s tožbo. Sklep o ustavitvi postopka je bil izdan v skladu z določbo 59. člena ZJZP. Izpodbijani sklep tako izpolnjuje vse pogoje iz 59. člena ZJZP in tožena stranka pri tem ni kršila načela transparentnosti ali enakosti.

15.Odgovor na tožbo je vložila tudi A. A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tudi ta povzema kronološki potek dogodkov. Pojasnjuje, da je šla čez enake postopke izbire tekom javnega razpisa kot tožeča stranka in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15.Odgovor na tožbo je vložila tudi A. A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tudi ta povzema kronološki potek dogodkov. Pojasnjuje, da je šla čez enake postopke izbire tekom javnega razpisa kot tožeča stranka in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

16.Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri še dodatno pojasnjuje, da merila javnega razpisa niso zahtevala, da se postopek ustavi, saj so bila merila dovolj jasna in natančna. Le tožena stranka in strokovna komisija sta merili načrtno napačno ovrednotili z namenom, da se ugodnejše izide za vnaprej izbrano ponudnico A. A.

16.Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri še dodatno pojasnjuje, da merila javnega razpisa niso zahtevala, da se postopek ustavi, saj so bila merila dovolj jasna in natančna. Le tožena stranka in strokovna komisija sta merili načrtno napačno ovrednotili z namenom, da se ugodnejše izide za vnaprej izbrano ponudnico A. A.

17.Tožba ni utemeljena.

17.Tožba ni utemeljena.

18.V zadevi je sodišče dne 8. 4. 2025 opravilo narok za glavno obravnavo. Na naroku so vse stranke vztrajale pri svojih stališčih. Tožena stranka je še navajala, da je tožeča stranka pridobila koncesijo za izvajanje predmetne dejavnosti v Občini Ruše od leta 2022 in iz tega razloga meni, da se zastavlja vprašanje tožničinega pravnega interesa za tožbo.

18.V zadevi je sodišče dne 8. 4. 2025 opravilo narok za glavno obravnavo. Na naroku so vse stranke vztrajale pri svojih stališčih. Tožena stranka je še navajala, da je tožeča stranka pridobila koncesijo za izvajanje predmetne dejavnosti v Občini Ruše od leta 2022 in iz tega razloga meni, da se zastavlja vprašanje tožničinega pravnega interesa za tožbo.

19.Tožeča stranka je glede tega izjavila, da pri tožbi vztraja, saj pridobitev koncesije v drugi občini v nobenem primeru ne vpliva na tožničin interes v predmetni zadevi.

19.Tožeča stranka je glede tega izjavila, da pri tožbi vztraja, saj pridobitev koncesije v drugi občini v nobenem primeru ne vpliva na tožničin interes v predmetni zadevi.

20.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listinske dokaze iz upravnega spisa, listine iz zadev II U 352/2019 in 77/2020 ter listine predložene na naroku, to je koncesijsko pogodbo o izvajanju javne zdravstvene službe na področju fizioterapije v Občini Ruše, ki jo je sklenila tožnica z navedeno občino in odločbo o podelitvi koncesije tožnici, ki jo je izdala Občina Ruše. Slednji je sodišče dopustilo zaradi ugovora pravnega interesa tožeče stranke za predmetno tožbo. Sodišče je tudi zaslišalo tožnico in zakonitega zastopnika tožene stranke župana Občine Duplek G. G.

20.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse predložene listinske dokaze iz upravnega spisa, listine iz zadev II U 352/2019 in 77/2020 ter listine predložene na naroku, to je koncesijsko pogodbo o izvajanju javne zdravstvene službe na področju fizioterapije v Občini Ruše, ki jo je sklenila tožnica z navedeno občino in odločbo o podelitvi koncesije tožnici, ki jo je izdala Občina Ruše. Slednji je sodišče dopustilo zaradi ugovora pravnega interesa tožeče stranke za predmetno tožbo. Sodišče je tudi zaslišalo tožnico in zakonitega zastopnika tožene stranke župana Občine Duplek G. G.

21.Tožnica je zaslišana povedala, da so bila po njenem mnenju merila postavljena v tretjem javnem razpisu jasna in dovolj določna. To velja tudi za termina "strokovno izobraževanje" in "strokovno izpopolnjevanje". Pojasnila je, da so bila njej merila jasna, pritožbo pa je vložila glede vrednotenja, ki je bilo nekorektno. Bila pa je napačno sestavljena strokovna komisija, vendar tožena stranka kljub pripombam člana le-te ni zamenjala.

21.Tožnica je zaslišana povedala, da so bila po njenem mnenju merila postavljena v tretjem javnem razpisu jasna in dovolj določna. To velja tudi za termina "strokovno izobraževanje" in "strokovno izpopolnjevanje". Pojasnila je, da so bila njej merila jasna, pritožbo pa je vložila glede vrednotenja, ki je bilo nekorektno. Bila pa je napačno sestavljena strokovna komisija, vendar tožena stranka kljub pripombam člana le-te ni zamenjala.

22.Župan tožene stranke je v svoji izpovedbi kronološko opisal postopek podelitve koncesije. Glede izbire ene ali druge kandidatke ni imel nobenega osebnega interesa. Po njegovem mnenju so bila najbolj sporna ravno merila o dodatnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju, ker je bilo največ pripomb ravno s strani tožeče stranke, da bi morali vrednotiti drugače, zato so ta merila v naslednjem javnem razpisu spremenili.

23.Ostale predlagane in neizvedene dokaze (zaslišanje prič) je sodišče kot nepotrebne zavrnilo upoštevajoč v predmetni zadevi relevantno materialnopravno podlago, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

24.Predmet presoje v predmetni zadevi je odločitev tožene stranke, da se v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene storitve na področju fizioterapije v Občini Duplek, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 21. 9. 2018, ne izbere nobena ponudnica in se postopek ustavi.

25.Po stališču Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 208/2013 z dne 17. 3. 2015 se v postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti subsidiarno uporablja ZJZP. Koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti je prvenstveno urejena v ZZDej v členih 41. do 44.k (kot specialnem zakonu). Zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, pa je ZJZP kot sistemski zakon za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja, saj je po določbi prve alineje 26. člena ZJZP ena od oblik pogodbenega partnerstva tudi koncesijsko partnerstvo¹ . ZZDej je torej v razmerju do ZJZP specialni zakon, ZJZP pa se uporablja tudi za postopek podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti za vprašanja, ki v ZZDej niso izrecno urejena.

26.Vprašanja ustavitve postopka podelitve koncesije, ki je začel teči na podlagi javnega razpisa, ne da bi bila opravljena izbira koncesionarja, ZZDej ne ureja, zato je glede tega treba uporabiti ZJZP. Ta v prvem odstavku 59. člena določa, da javni partner tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Če javni partner v postopku izbire ne izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev (drugi odstavek). Glede pravnih sredstev in/ali upravnega spora zoper navedeni akt, se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega partnerstva (tretji odstavek).

27.Slednje pomeni, da je zoper odločitev izdano po 59. členu ZJZP (zavrnitev vseh vlog in ustavitev postopka), kadar se ne uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj (kar velja tudi za obravnavani primer), mogoče začeti upravni spor² . Glede na to, da že zakon daje pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu prijaviteljem na javni razpis tudi v primeru, ko je bil postopek končan brez izbire koncesionarja, je tega treba priznati tudi tožeči stranki v obravnavanem primeru. Po presoji sodišča okoliščina, da je tožnica kasneje pridobila koncesijo za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti v drugi občini, na to ne vpliva. To je vprašanje izvajanja koncesije, ki pa ni predmet odločanja v tej zadevi.

28.Iz navedenih določb izhaja, da ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je namreč sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva³ .

29.Za pravilnost odločitve sprejete na podlagi 59. člena ZJZP morajo biti izpolnjeni tam navedeni pogoji. Vrhovno sodišče RS je v zadevi X Ips 283/2013 z dne 3. 6. 2015 zavzelo stališče glede obsega sodne presoje odločitve sprejete na tej podlagi. V skladu s tem presoja zakonitosti odločitve javnega partnerja o zavrnitvi vseh vlog in ustavitvi postopka izbire na podlagi 59. člena ZJZP ne zajema presoje vsebinske utemeljenosti razlogov za takšno odločitev. Presoja se opravi glede vprašanja formalne pravilnosti izdanega akta (ali vsebuje navedbo vseh strank, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev in ustavitev postopka izbire) in, ali so bila pri tej odločitvi spoštovana temeljna načela javno-zasebnega partnerstva, predvsem načelo transparentnosti in načelo enakosti oziroma nediskriminatornosti.

30.Ne glede na to, da pri odločitvi o zavrnitvi vseh vlog in ustavitvi postopka, ZJZP javnega partnerja ne omejuje z razlogi, ki lahko upravičijo rabo tega instituta, mora torej javni partner upoštevati formalne zahteve, opredeljene z 59. členom ZJZP, to je, da v aktu, s katerim konča postopek izbire, navede vse prijavitelje in razloge za zavrnitev njihovih vlog.

31.Tožeča stranka zatrjuje, da tožena stranka, ko je odločila o ustavitvi postopka, tega ni utemeljila, kot to zahteva določba drugega odstavka 59. člena ZJZP in je s tem storila bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ker izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Navaja, da iz mnenja razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo ne izhaja, da so merila v tretjem razpisu nejasna in nenatančna. Glede na to meni, da je odločitev tožene stranke arbitrarna.

32.Sodišče temu ne pritrjuje. V izpodbijanem aktu so navedene vse stranke (tožnica in prizadeta stranka), katerih vloge so bile zavrnjene, po presoji sodišča pa so bila ustrezno upoštevana tudi načela iz 12. in 13. člena ZJZP, na upoštevanje katerih pri odločanju po 59. členu ZJZP opozarja tudi sodna praksa⁴ , to je načelo enakosti in transparentnosti. Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu glede razlogov za svojo odločitev sklicuje na mnenje razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo pri Ministrstvu za zdravje z dne 3. 2. 2019, iz katerega izhaja, da je uporaba izraza dodatno strokovno izobraževanje pri določanju meril javnega razpisa neustrezna. Predmet presoje namreč ni izobraževanje kandidatk, temveč strokovno izpopolnjevanje po opravljenem formalnem izobraževanju oziroma strokovnem izpitu. V obliki sklepa št. 1 je kolegij v nadaljevanju pojasnil, da občina, kolikor ni pri presoji prisoten strokovnjak s področja fizioterapije, ni kompetentna za oblikovanje meril vrednotenja izpolnjevanja.

33.Na tem stališču razširjenega strokovnega kolegija temelji izpodbijana odločitev. Navaja, da je iz tega razloga treba za zakonito izvedbo postopka določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro. Nenatančnost meril oziroma kriterijev, ki omogočajo različno interpretacijo, pomeni kršitev načel postopka, kot je enakost in transparentnost. Upoštevajoč avtonomijo javnega partnerja, ki po določbi ZJZP ni zavezan izbrati izvajalca oziroma ponudnika, sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi. Izpodbijana odločitev vsebuje razloge za zavrnitev obeh vlog in nasprotnemu stališču tožeče stranke sodišče ne pritrjuje. Iz tožbenih navedb izhaja, da se tožeča stranka z razlogi za zavrnitev vseh vlog ne strinja, ker meni, da so bila merila določena v zadevnem javnem razpisu ustrezna. Okoliščina, da se stranka ne strinja z v odločitvi navedenimi razlogi, pa ne pomeni, da teh razlogov ni oziroma, da se sklepa ne da preizkusiti.

34.Glede na to, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva, so zgoraj navedeni razlogi tudi po presoji sodišča dopustna podlaga za izdajo sklepa po določbi 59. člena ZJZP. Napake v postopku javnega razpisa so dopustna podlaga za ustavitev postopka in zavrnitev vseh vlog tudi po stališču Upravnega sodišča v zadevi I U 2014/2017 z dne 18. 6. 2019. Takšna odločitev pa tudi ne krši načel transparentnosti in enakosti. Gre za ustrezno pregleden način delovanja organa, odločitev pa velja za obe stranki.

35.Glede na obrazloženo ostale navedbe tožeče stranke na odločitev v predmetni zadevi ne vplivajo. Iz mnenja razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo izhaja, da je bil v predmetnem javnem razpisu neustrezno uporabljen izraz strokovno izobraževanje, saj gre za strokovno izpopolnjevanje po opravljenem formalnem izobraževanju. Razen tega iz mnenja izhaja, da je pri oblikovanju meril potrebna prisotnost strokovnjaka z zadevnega področja. V zvezi s predloženo dokumentacijo prijaviteljic pa ugotavlja, da večina izpopolnjevanj sodi v sklop neprekinjenega strokovnega razvoja oziroma vseživljenjskega učenja. V mnenju razširjenega strokovnega kolegija torej res ni bil uporabljen izraz, da so merila nejasna in nenatančna in je to zaključek, ki ga je napravila tožena stranka, ta pa po presoji sodišča sledi bistvenemu sporočilu iz mnenja kolegija, ki je, naj bodo merila postavljena tako, da ne bo dvoma glede tega, na kaj se nanašajo.

36.Upoštevajoč vsebino izpodbijane odločitve in obseg sodne presoje v predmetni zadevi na odločitev ne vpliva, koliko točk bi zbrala katera od prijaviteljic v primeru vrednotenja po zadevnem javnem razpisu, saj do tega v obravnavani zadevi ni prišlo. Enako velja tudi za vprašanje imenovanja strokovne komisije. Kot je obrazloženo v izpodbijanem sklepu, se v tem postopku nova strokovna komisija ni imenovala, ker se s tem ne bi odpravile kršitve pravil postopka, ki se nanašajo na oblikovanje dovolj jasnih in natančnih meril. Po objavi javnega razpisa pa teh ni dovoljeno spreminjati in dopolnjevati.

37.V zvezi s tem sodišče še dodaja, da se župan tožene stranke, ko je bil zaslišan kot stranka, očitno tega ni več spomnil, saj je zatrjeval, da je bila v tem javnem razpisu imenovana nova komisija, kar pa je za odločitev v zadevi irelevantno. Potek postopka izhaja iz listin upravnega spisa, zato je to, kako se tega spomni župan brezpredmetno, glede na potek časa pa je tudi povsem razumljivo in izkustveno sprejemljivo, da se vseh okoliščin ne spominja več natančno. Razen tega so o tem vprašanju tudi podatkovno točni razlogi navedeni v prvostopnem sklepu.

38.Upoštevajoč vse navedeno je sodišče kot nepotreben zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju prič - članov strokovne komisije. Odločitev materialnopravno temelji na določbi 59. člena ZJZP, dejanske ugotovitve pa temeljijo na mnenju razširjenega strokovnega kolegija, kot je obrazloženo zgoraj. Glede na to je zaslišanje članov strokovne komisije v predmetni zadevi nepotrebno.

39.Zaslišanje H. H., ki je vodila postopek pri izdaji prvostopnega sklepa, in I. I. kot direktorice občinske uprave in podpisnice prvostopnega sklepa je sodišče zavrnilo, ker gre za uradni osebi.

40.ZUP določa, da je uradna oseba tisti, ki je v skladu z zakonom pooblaščen za odločanje v upravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku (drugi odstavek 5. člena ZUP). Kdor je udeležen v postopku kot uradna oseba, pa ne more biti priča (drugi odstavek 181. člena ZUP). Uradna oseba samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstva in okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 12. člena ZUP). O dejanjih, ki jih uradna oseba opravi v tej vlogi, ne more izpovedovati kot priča (v nobeni fazi postopka⁵ ), so pa njeno postopanje in opravljena dejanja lahko predmet pravnih sredstev. Po obrazloženem je sodišče dokazni predlog z zaslišanjem H. H. in I. I. kot nedopusten zavrnilo.

41.Po obrazloženem sodišče tudi tožbeni ugovor, da se odločitve ne da preizkusiti in da je ta arbitrarna, kot neutemeljen zavrača.

42.Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

43.Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 2014/2017 z dne 18. 6. 2019.

2Kot to določa 63. člen ZJZP, na katerega napotuje tretji odstavek 59. člena ZJZP

3Kot v op.1.

4Tako sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 283/2013 z dne 3. 6. 2015 in sodba Upravnega sodišča RS št. I U 2014/2017 z dne 18. 6. 2019.

5Kdor ne more biti priča v upravnem postopku, to ne more biti niti v postopku, kjer se odloča o pravnih sredstvih zoper akte izdane v tem postopku, konkretno v upravnem sporu.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (2006) - ZJZP - člen 12, 13, 26, 26-1, 48, 48/4, 58, 59, 59/1, 59/2, 68 Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) - ZZDej - člen 44b, 44b/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.