Jedro

Po ugotovitvah obeh sodb so hude bolečine trajale 7 dni, srednje močne trajne 14 dni in občasne še tri tedne, nato pa več mesecev lažje bolečine. Tožnica je bila operirana, dalj časa se je zdravila v bolnici in zdravilišču, uporabljati je morala berglje in pri osebni negi je bila odvisna od pomoči drugih. Tožnica bo tudi v bodoče trpela bolečine. Vse to jo opravičuje do odškodnine na podlagi določbe 200. in 203.čl. ZOR. Za prestane in bodoče telesne bolečine ji je bila priznana odškodnina 2.500.000,00. Ta odškodnina je ustrezna glede na omenjene ugotovitve in je sorazmerno visoka v primerjavi z odškodninami, ki jih v podobnih primerih priznava sodna praksa. Vendar je to utemeljeno prav zaradi tožničine mladosti in ker je ugotovljeno, da bo tožnica tudi v bodoče trpela znatne bolečine.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožnici odškodnino v znesku 6.831.524,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov v znesku 257.689,00 SIT. Ugotovilo je, da se je tožnica poškodovala v prometni nesreči, ki jo je povzročila zavarovanka tožene stranke. Utrpela je večfragmentalni zlom zgornjega in zadnjega roba ponvice desnega kolka z izpahom, udarnino prsnega koša s podkožnim hematomom ter odrgnine in manjše vreznine kože v levem čelnem predelu in predpogačičnem predelu desnega kolenskega sklepa. Prestala je hude telesne bolečine, ki se občasno še pojavljajo, trpi duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti in prestala je hud primarni in sekundarni strah. V zvezi z nesrečo je imela tudi premoženjsko škodo. Sodišče ji je priznalo odškodnino za prestane in bodoče telesne bolečine v znesku 2.500.000,00 SIT, za strah 800.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.500.000,00 SIT in za skaženost 1.000.000,00. Višji zahtevek za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je zavrnilo. V celoti je ugodilo zahtevku na povrnitev premoženjske škode.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu za znesek 1.597.376,00 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da prisodi tožnici še nadaljnjo odškodnino v znesku 1.597.376,00 SIT z obrestmi in stroški. Podrobno opisuje bolečine in druge nevšečnosti v zvezi s svojimi poškodbami. Poudarja tudi bodoče bolečine in navaja, da je bila ob nesreči stara komaj 24 let. Na mladost se sklicuje tudi v zvezi z duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Opisuje posledice poškodbe in navaja, pri kakšnih dejavnostih je ovirana in prikrajšana.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožnica z revizijo uveljavlja zvišanje odškodnine za telesne bolečine za 700.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 897.376,00 SIT. Pri tem posebej poudarja tudi bodoče bolečine spričo njene mladosti in se sklicuje na določilo 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih ( v nadaljnjem ZOR).

Trajanje in intenzivnost telesnih bolečin, ki jih je tožnica prestala zaradi poškodb, je bilo ugotovljeno na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenca prim. dr. M. S. in tožničine izpovedbe. Po ugotovitvah obeh sodb so hude bolečine trajale 7 dni, srednje močne trajne 14 dni in občasne še tri tedne, nato pa več mesecev lažje bolečine. Tožnica je bila operirana, dalj časa se je zdravila v bolnici in zdravilišču, uporabljati je morala berglje in pri osebni negi je bila odvisna od pomoči drugih. Tožnica bo tudi v bodoče trpela bolečine. Vse to jo opravičuje do odškodnine na podlagi določbe 200. in 203.čl. ZOR. Za prestane in bodoče telesne bolečine ji je bila priznana odškodnina 2.500.000,00. Ta odškodnina je ustrezna glede na omenjene ugotovitve in je sorazmerno visoka v primerjavi z odškodninami, ki jih v podobnih primerih priznava sodna praksa. Vendar je to utemeljeno prav zaradi tožničine mladosti in ker je ugotovljeno, da bo tožnica tudi v bodoče trpela znatne bolečine.

Podobni razlogi veljajo tudi za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ugotovljene omejitve v možnostih gibanja tožnico gotovo močno prizadenejo, saj vplivajo tako na njeno delovno sposobnost kot tudi na njeno siceršnjo dejavnost. Priznana odškodnina v znesku 2.500.000,00 je v skladu z merili, ki jih določa 200.čl. ZOR in upošteva tudi bodočo škodo (203. čl. ZOR) ter pri tem tožničino mladost. Vse, kar navaja tožeča stranka v reviziji, sta sodbi prve in druge stopnje ustrezno upoštevali.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. zakona o pravdnem postopku).