Jedro

Predlagateljičina mati je bila ob podoživljanju dogodkov pri zaslišanju vidno prizadeta. Ob pričanju je jokala, kar je očitno predstavljalo oviro za potek postopka. Pri tem je življenjsko logično, da je prizadeto podoživljala dogodke, v katerih je prišlo do nasilja nad njeno hčerko. V takšnih položajih je tudi starša mogoče šteti za (posredno) žrtev nasilja nad otrokom. Tudi zanj velja, da se je treba izogniti njegovi sekundarni viktimizaciji v sodnem postopku. Sodnica se je z namenom spoštljivega in uvidevnega obravnavanja priče pravilno odzvala, ko je odvetnico nasprotnega udeleženca pozvala, da naj navede vprašanja, za katera že ve, da jih bo postavila omenjeni priči (17. stran zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 15. 3. 2024). Ta vprašanja je nato sodnica na dostojen in uvideven način posredovala priči.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (tč. III izreka sklepa) spremeni tako, da je dolžan nasprotni udeleženec v korist proračuna Republike Slovenije plačati še znesek 221,79 EUR (skupaj 1.589,46 EUR).

II.V preostalem delu se pritožba predlagateljice in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti pritožbene stroške predlagateljice v znesku 119,46 EUR v korist proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0421 877, sklic 00-800370072323, koda namena GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 723/2023, v roku 15 dni od dneva prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 24. 4. 2023, s katerim mu je bila naložena prepoved približevanja predlagateljici na razdaljo, krajšo od 200 metrov kjerkoli, še zlasti pa približevanje kraju njenega stalnega prebivališča ter krajema njene zaposlitve, prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi po tretjih osebah ter objavljanje njenih osebnih podatkov, fotografij in osebnih zapisov, ki se nanašajo nanjo. V primeru kršitve omenjenih prepovedi je bila nasprotnemu udeležencu zagrožena kazen v višini 700,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je še odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v proračun Republike Slovenije v roku 15-tih dni povrniti predlagateljičine stroške ugovornega postopka v višini 1.367,67 EUR (tč. III izreka izpodbijanega sklepa) in mu še naložilo, da mora kriti strošek sodne takse za postopek.

2.Predlagateljica v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev iz izpodbijanega sklepa. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da nasprotnemu udeležencu naloži, da namesto 1367,67 EUR v korist proračuna Republike Slovenije plača 1.591,66 EUR. Razlika med obema zneskoma je posledica napačne uporabe določb Odvetniške tarife (OT).

3.Nasprotni udeleženec s pritožbo uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu ugovoru ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in ga v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi ponavlja svojo trditev iz prvostopenjskega postopka, da je njegova zgodba s predlagateljico zaključena in da nima nobenega interesa imeti z njo kakršenkoli stik. Tudi ukrep prepovedi približevanja za čas 12-tih mesecev je nesorazmeren in brez podlage v dejanskih okoliščinah zadeve. Po zadnjem osebnem srečanju in komunikaciji s prijateljico predlagateljice 27. 2. 2023 z njo ni želel ali poskušal vzpostaviti nobene komunikacije več. Smiselnost ureditve roka za vložitev predloga (6 mesecev od trenutka, ko žrtev navaja zadnji dogodek) je v tem, da se kot relevantno obdobje, ki je podlaga za izrek ukrepov po ZPND, upošteva navedeni rok šestih mesecev pred vložitvijo predloga, v obravnavanem primeru torej čas od 4. 10. 2022 do 4. 4. 2023. Z vidika utemeljenosti in sorazmernosti ukrepa je zato nosilno obravnavanje zadnjega dogodka in ne dogodkov, ki so časovno oddaljeni. Navaja, da je mogoče pri prebiranju izpodbijanega sklepa dobiti občutek, da civilno sodišče skuša kaznovati nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Sodišče ni na enak način obravnavalo navedb in dokazov nasprotnega udeleženca, ki so izkazovala njuno toksično razmerje, fizično in verbalno nasilje na strani predlagateljice in pretirano ljubosumje. Sodišče prve stopnji jih ni dokazno ovrednotilo oziroma jih je ovrednotilo omejeno in pavšalno zavrnilo z zaključkom, da okoliščine na strani predlagateljice ne opravičujejo ravnanj, ki se jih očita nasprotnemu udeležencu. Delovna metoda sodišča prve stopnje pri izboru dokazov in argumentaciji dejanskih ugotovitev je pomanjkljiva, zato mu je bila kršena pravica do kontradiktornega postopka in pravica do enakosti. Poudarja, da mora biti v skladu z načelom sorazmernosti v trenutku odločanja podana takšna raven psihičnega nasilja, ki utemeljuje poseg v njegove pravice. Meni, da sodišče ni imelo zadostne podlage za zaključek, da je predlagateljico potrebno zaščititi pred nasprotnim udeležencem. Sodišču prve stopnje očita neustrezno, nepravilno procesno vodstvo. Tako sodnica ni dopuščala vprašanj pooblaščenki nasprotnega udeleženca, ki so se nanašala na odnose med predlagateljičinim očetom in nasprotnim udeležencem. O težavah, ki naj bi jih imela, sta predlagateljičina starša izpovedovala

post festum

14.Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija tudi stroškovno odločitev, in sicer zgolj zato, ker naj bi v nasprotju z določilom 8. odstavka 22.a člena, ki določa, da sodišče v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, upoštevalo načelo uspeha. Nasprotni udeleženec izhaja iz napačnega stališča, da je glede na omenjeno določbo ZPND uporaba načela uspeha pri odločanju o stroških postopka izključena. Odločanje o stroških postopka po prostem preudarku vključuje vse okoliščine primera, vključno z uspehom strank v postopku. V obravnavani zadevi je predlagateljica utemeljeno predlagala sodišču, da se ji zagotovi dolgoročna varnost kot žrtvi družinskega nasilja. Vzrok za začetek in tek tega postopka je bil v nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca, zato je prav, da krije njene stroške, ki so ji s postopkom nastali.

15.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je neutemeljen tudi njegov stroškovni zahtevek. Njegova zavrnitev je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Predlagateljica s pritožbo zgolj v neznatnem delu ni uspela, zato ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške vložitve pritožbe, ne pa tudi stroške odgovora na njegovo pritožbo, v katerem v bistvenem ponavlja zaključke prvostopenjskega sodišča. Teh stroškov zato ni mogoče šteti za potrebne stroške postopka. Pritožbeno sodišče je predlagateljici priznalo nagrado za sestavo pritožbe (160 točk - druga alineja tč. 7 tar. št. 27 OT) in materialne stroške (skupaj 163,2 točk) in DDV (22%). Ni ji pa priznalo nagrade za poročilo udeleženki, ki je že vključena v nagrado za predlog. Nasprotni udeleženec je tako dolžan predlagateljici povrniti 119,46 EUR stroškov pritožbe, ki jih je dolžan v skladu s 3. odstavkom 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.

-------------------------------

1 Uradni list RS, št. 16/2008, 68/2016. 2 Predlagateljica je v pritožbi predlagala, da se ji priznajo stroški v skupnem znesku 1.591,66 EUR.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 22a, 22a/8, 22b, 22b/2, 22d Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 46, 46/3

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 27, 27-5, 27-7 Odvetniška tarifa (2015) - člen 11, 11/3, 13, 13/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.