Jedro

Če je upravičeno večji interes za prevzem stvari in izplačilo vrednosti deležev ostalim solastnikom izkazan pri obeh strankah, sodišče ne more določiti prevzemnika, ampak opravi delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da se nepremičnina vl.št. 1347 k.o. S., v naravi hiša R.(pravilno R.) 7 s pripadajočim zemljiščem, v solasti udeleženk vsake do 1/3, razdruži tako, da se delitev opravi s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička. Prepričalo se je namreč, da nobena od strank ni dokazala večjega interesa za prevzem te nepremičnine, ki fizično ni deljiva.

Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka, ki zatrjuje, da je z zdravniškim potrdilom vsekakor dokazala svoj interes za to, da nepremičnino dobi v celoti ona in predlagateljicama izplača vrednost njunih deležev. Bivanje v tej hiši, ki ji tudi omogoča uporabo vrta, namreč predstavlja njen svetovani način zdravljenja. V nepremičnino se je vselila na zakonit način in jo že šest let uporablja. Opozarja še, da predlagateljici nista osporavali opravljeni cenitvi, kar pomeni, da ta predstavlja pravo vrednost nepremičnine, predlagateljicama pa gre očitno le za to, da prejmeta v denarju izplačan svoj delež. Glede na to ni razloga, da sodišče ne bi upoštevalo njenega večjega interesa, da se ji nepremičnina dodeli v izključno last proti takojšnjemu izplačilu deležev predlagateljic po cenitvi, ki ji tudi sama ne oporeka.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 3. odst. 122. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (Ur.l. SRS št. 30/86) sodišče odloči, da eden od solastnikov stvar prevzame v celoti in ostalim izplača vrednost njihovih deležev le, če izkaže upravično večji interes za stvar. V obravnavani zadevi je nasprotnica sicer vsaj v določeni meri res izkazala interes za to, da bi iz zdravstvenih razlogov obdržala hišo z vrtom v celoti, vendar je praktično enak interes izkazala tudi predlagateljica M.M.. Tako pa je stanje glede interesa na obeh straneh izenačeno in ni več mogoče govoriti o že omenjenem večjem interesu za prevzem v smislu 3. odst. 122. člena ZNP. Vse to, kakor tudi ostale odločilne okoliščine v smislu 122. in 123. člena ZNP je prvo sodišče pravilno in popolno ugotovilo ter ustrezno in izčrpno obrazložilo razloge, ki narekujejo sprejeto odločitev o razdelitvi solastne nepremičnine s prodajo in razdelitvijo izkupička (1. odst. 123. člena ZNP). Pritožbeno sodišče prepričljive prvostopne razloge zato v celoti povzema, saj jim ni potrebno ničesar dodati. Pripomniti še velja, da pritožbena sklepanja o tem, da dejstvo, da predlagateljici nista ugovarjali cenitvi, pomeni, da hočeta le svoja deleža v denarju, nimajo osnove v podatkih spisa, je pa ta okoliščina za obravnavano odločitev tudi nepomembna.

Glede na povedano in ker tudi ni našlo kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).