Jedro

Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2435/2018-II z dne 13. 12. 2018 ugodi v celoti in se sklep o začasni odredbi razveljavi v celoti ter se predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru toženca zoper sklep o izdaji začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2435/2018-II z dne 13. 12. 2018 delno ugodilo in ohranilo v veljavi sklep o začasni odredbi glede prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z ID znakom del stavbe 0001-1044-7, glede nepremičnin z ID znaki parcela 0002-1222/5, parcela 0002-1222/6 in del stavbe 0001-1044-8 pa je sklep o začasni odredbi razveljavilo.

2. Zoper takšno odločitev (smiselno v zavrnitvenem delu ugovora) se pravočasno pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru toženca ugodi v celoti, sklep sodišča prve stopnje o izdaji začasne odredbe z dne 13. 12. 2018 razveljavi še v preostalem delu, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da tožnik verjetnosti terjatve ni izkazal. Prav tako pa ni izpolnjen niti drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je pogoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče ne pojasni, s katerim dejanjem naj bi bila terjatev onemogočena ali precej otežena, dejstvo, ki ga navaja sodišče, da se toženec izmika vračilu dolga, oziroma da se ne drži rokov vračila dolga, pa konkretne nevarnosti ne izkazuje.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve (270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju2), če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji (tako imenovani objektivni pogoj) in nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (tako imenovana subjektivna nevarnost).

6. Ker mora upnik za izdajo začasne odredbe izkazati tako verjetnost terjatve kot tudi subjektivno nevarnost, torej oba elementa, že odsotnost enega od njiju zadostuje za zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče se zato z verjetnostjo obstoja vtoževane terjatve ni ukvarjalo, saj je ugotovilo, da ni izkazan že drugi pogoj, to je pogoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7. Trditveno in dokazno breme za izkazovanje vseh okoliščin iz drugega odstavka 270. člena ZIZ nosi predlagatelj začasne odredbe. V utemeljitev subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je tako imenovane subjektivne nevarnosti, da bo zaradi dejanj tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena, je tožnik navajal, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazal, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve. Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi ugodilo v celoti, sklep o izdani začasni odredbi razveljavilo v celoti in predlog tožnika zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 v nadaljevanju ZPP 2 v nadaljevanju ZIZ