Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: − ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca; − ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna in − ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: − ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca; − ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna in − ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?

Obrazložitev

1. Sodišče je naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna razliko v plači v bruto zneskih, kot so navedeni v izreku in skupaj znašajo 646,37 EUR, in sicer za obdobje od februarja 2015 do vključno septembra 2016, od teh bruto zneskov odvede predpisane davke in prispevke, tožnici pa izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je še naložilo, naj tožnici za obdobje od 1. 10. 2016 do 6. 9. 2017 obračuna dodatek za delovno dobo, in sicer v višini 0,5 % za vsako leto njene delovne dobe, dosežene do 30. 6. 2007, in v višini 0,6 % za vsako leto njene delovne dobe, dosežene od 1. 7. 2007 dalje. Zahtevek za obračunavanje dodatka tudi po 6. 9. 2017 in del obrestnega zahtevka je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog je utemeljen.

5. Na podlagi 367a. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revizijsko sodišče je v skladu s 367a. členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.