Jedro

Pripadajoče zemljišče oziroma (prej) funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi in vsebini ne more biti predmet delitve. Zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo, dokler se ne ugotovi, ali parcela št. 94/5 ali njen del predstavlja pripadajoče zemljišče (tudi) k stavbi št. 952, saj v tem primeru ne more biti predmet delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo udeležbo N. P. in S. R. v tem nepravdnem postopku (1. točka izreka); postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka III N 87/2013, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka).

2. Zoper sklep o prekinitvi postopka je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi, sodišče prve stopnje pa naj postopek nadaljuje. Navaja, da zgolj ugiba, da je sodišče odredilo prekinitev postopka iz razloga 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja oziroma, ker naj bi se ta postopek in postopek zaradi katerega ga je sodišče prekinilo "prekrivala". To pa ne drži. Ni bistveno, kaj si sodišče predstavlja glede nerealizirane parcele 94/14, saj je bila ta le rezultat pogajanj in poravnalnih ponudb. Kljub prizadevanjem, pa sodna poravnava ni bila sklenjena. Bistveno je, da je bilo že razčiščeno, kaj je s parcelami 94/6, 94/7, 94/8 in 94/9 in sicer je bilo dogovorjeno, da le te parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče za stavbo 952 (P. 2), kot to izhaja iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 12. 2007, P 983/2007-II v zvezi z izvedenskim poročilom ing. B. z dne 28. 6. 2004, priloga št. 3. Vprašanja parkiranja in voženj za stanovalce hiše P. 2 so se prav tako že rešila z navedeno sodno poravnavo. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III N 87/2013, tako teče postopek o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava in bi moralo sodišče predlog (v postopku po ZVEtL-u) zavreči. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da del stavbe 952 stoji na parceli 94/5. 3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj, prvi in drugi nasprotni udeleženec ter četrta nasprotna udeleženka so solastniki parcel št. 94/5, 94/6, 94/7, 94/8 in 94/9 k.o. ... Parcele št. 94/6 - 94/9 predstavljajo (štiri) parkirna mesta, parcela št. 94/5 pa dve (poslovni) stavbi (št. 751-1 in št. 951-1), zemljišče pod stavbama in zemljišče okoli stavb - dvorišče. Na sosednji parceli št. 94/2 te k.o. stoji (stanovanjska) stavba št. 952 (P. 2). Nesporno med udeleženci je, in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene, da se na parceli št. 94/5 nahaja tudi vetrolov te stavbe in je stavbišče pod njim pripadajoče zemljišče k stavbi 952 (predvidena parc. št. 94/14 te k.o.). Drugi do četrti nasprotni udeleženci trdijo, da poleg parcel, ki v naravi predstavljajo parkirišča, kot pripadajoče zemljišče k tej stavbi sodi tudi južni del parcele št. 94/5 oziroma vsa preostala parcela, to je celotno dvorišče, kot skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb, saj gre za zemljišče potrebno tudi za redno rabo stavbe P. 2. Temu se predlagatelj protivi in vztraja, da je bilo tudi vse zemljišče1 v naravi že razdeljeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 983/2007-II z dne 14. 12. 2007 v zvezi s skico izvedenca B., kot prilogo 3 sodne poravnave (priloga A12), in sicer tako, da funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče k stavbi P. 2 predstavljajo le parcele št. 94/6, 94/7, 94/8 in 94/9 (parkirišča), vse preostalo zemljišče parcele št. 94/5 pa je postalo solastnina izključno predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca. Med postopkom je bilo naknadno ugotovljeno, da pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani že (od leta 2010) teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi P. 2, po pravilih Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL oziroma sedaj ZVEtL-1), pod opr. št. III N 87/2013. 6. Pripadajoče zemljišče je tisto zemljišče, ki je neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, skupno pripadajoče zemljišče pa tisto zemljišče, ki je neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo več stavb hkrati (primerjaj 42. člen ZVEtL-1). Pripadajoče zemljišče oziroma (prej) funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi in vsebini ne more biti predmet delitve (četrti odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika; 23. člen Stanovanjskega zakona). Zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo (8., 9., 118. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP; 206. člen ZPP), dokler se ne ugotovi, ali parcela št. 94/5 ali njen del predstavlja pripadajoče zemljišče (tudi) k stavbi št. 952 (P. 2), saj v tem primeru ne more biti predmet delitve2. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodne poravnave z dne 14. 12. 2007 dovolj jasno izhaja, da je izvedenec B., poleg parkirišč, tudi južni del parcele št. 94/5 (v obsegu kot je to razvidno iz priloge 3 in odgovora na vprašanje 2) štel kot funkcionalno zemljišče k stavbi P. 2 ("funkcionalno dvorišče" oziroma "funkcionalna manipulativna površina").

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Kot tudi prostori v poslovnih stavbah. 2 Razen v primeru ugotovitve, da predstavlja skupno pripadajoče zemljišče k obema stavbama, ob pogojih iz 55. člena ZVEtL-1.