Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da je priča na naroku dne 10.12.2010 izrecno priglasila stroške parkiranja, navedla pa je še, da je samostojni podjetnik ter da je morala zaradi prihoda na sodišče odpovedati montažo vrat. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je priča s temi navedbami smiselno zahtevala povračilo izgubljenega zaslužka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka tudi za znesek 65,82 EUR.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je priči J. M. priznalo stroške za pristop na narok dne 10.12.2009 v višini 68,32 EUR (1. točka izreka). Plačilo teh stroškov pa je naložilo tožeči stranki (2. točka izreka).

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče prve stopnje ni pravilno ravnalo ko je priznalo priči stroške izgubljenega zaslužka, saj tega priča ni zahtevala. Priznana višina dnevnega zaslužka pa je po stališču tožeče stranke previsoka.

Pritožba ni utemeljena.

ZPP v 1. odst. 242. členu določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. V 2. odst. tega člena pa je določeno, da mora priča zahtevati povračilo takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico, na kar jo je sodišče dolžno opozoriti.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je priča na naroku dne 10.12.2010 izrecno priglasila stroške parkiranja, navedla pa je še, da je samostojni podjetnik ter, da je morala zaradi prihoda na sodišče odpovedati montažo vrat (list. št. 24). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je priča s temi navedbami smiselno zahtevala povračilo izgubljenega zaslužka. Da gre za predlog za povrnitev izpada zaslužka izhaja tudi iz vloge z dne 14.12.2009 (list. št. 34), s katero je priča predložila dokazilo o višini parkirnine, saj je v njej še posebej pojasnila, da prosi za povrnitev izpada dohodka. Zato ne drži pritožbena trditev, da priča povrnitev izgubljenega dohodka sploh ni zahtevala. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno glede na določbo 14. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03) ugotovilo izgubljeni zaslužek priče. Svoje zaključke o tem je utemeljilo z jasnimi in logičnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da gre priči glede na okoliščine primera dnevni zaslužek povprečne mesečne bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je priča izgubila cel delovni dan zaradi prihoda na narok za glavno obravnavo. Le-ta je bil namreč razpisan ob 11,30 uri in se je zaključil ob 12,17 uri, torej sredi delovnega dne, zaradi česar je bil onemogočen delovni proces, ki ga je priča tega dne nameravala opraviti (montaža vrat). Zato pritožbene trditve, da je priča zaradi udeležbe na naroku izgubila le tri ure dela ni mogoče upoštevati.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. členom ZPP).