Jedro

Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti mora pristojni organ izvesti formalni preizkus in med drugim ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora poleg drugih procesnih predpostavk preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi že ugotovljenimi okoliščinami), če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, pripeljala do drugačne odločbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 2. 2004, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje z dne 5. 8. 2003, s katerim je upravni organ prve stopnje odločil, da se postopek o odmeri dohodnine za leto 2001 zavezancu A.A., končan z odločbo z dne 20. 6. 2002, obnovi po uradni dolžnosti, in sicer v tem obsegu, da se glede na ugotovljena nova dejstva ugotovi pravilna davčna osnova in odmera dohodnine za leto 2001. 2. V razlogih sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, da so podlaga za obnovo postopka ugotovitve inšpekcijskega organa ob pregledu poslovanja pri davčnem zavezancu B. d.d., C., ki izhajajo iz zapisnika z dne 30. 6. 2003. Ugotovitve iz tega zapisnika so okoliščine, ki bi, če bi bile znane in uporabljene v prejšnjem postopku odmere dohodnine, lahko pripeljale do drugačne odločbe o odmeri dohodnine za leto 2001. Pri tem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da morajo biti okoliščine, zaradi katerih se dovoli obnova, verjetno izkazane. Obrazložilo je, da okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, to je, da noben materialni predpis ne določa, da se opravljanje storitev na podlagi pogodbe o poslovodenju, sklenjene med dvema pravnima osebama, obdavči kot opravljanje storitev fizične osebe na podlagi pogodbe o delu, pomenijo ugovor vsebinske narave in ga ni mogoče presojati v postopku, v katerem gre zgolj za odločitev procesne narave, ali se obnova postopka dovoli in pri tem tudi organ ni zavezan k ravnanjem, ki jih določa ZUP za postopke, v katerih se vsebinsko odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.

3. Tožnik je vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbi ter prizna pritožniku povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila. Navaja, da prvostopni davčni organ v sklepu ni navedel oziroma utemeljil kvalificiranega zakonskega razloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP ter dodaja, da ni prejel nobenih plačil od pravne osebe B. in zato ugotovitve v postopku pri družbi B. v ničemer ne vplivajo na njegovo dohodnino leta 2001, niti ni v davčni napovedi navedel ničesar neresničnega in ni izkazan zakonski razlog po 5. točki 260. člena ZUP. Odsotnost oziroma neizkaz zakonskega razloga za obnovo postopka pa pomeni nepravilno uporabo materialnega predpisa. Kršitev pravil postopka je podana iz razloga, ker mu ni bil vročen zapisnik, iz katerega bi izhajala nova dejstva in dokazi in mu je bila v zvezi s tem odvzeta možnost in pravica, da se brani. Po izteku pritožbenega roka je tožnik vložil dodatek k pritožbi.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila, vložila je odgovor na dodatek k pritožbi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007 po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je Vrhovno sodišče opravilo revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep o uvedbi obnove postopka, če ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 268. člena ZUP). Izvesti mora formalni preizkus in med drugim ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora poleg drugih procesnih predpostavk preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali zvezi z drugimi že ugotovljenimi okoliščinami), če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, pripeljala do drugačne odločbe. Tudi po presoji revizijskega sodišča je novo dejstvo, to je, da je tožnik opravljal funkcijo člana uprave pravne osebe B. d.d. (pa z njo ni imel sklenjenega delovnega razmerja, temveč je plačilo za njegovo opravljeno delo v družbi B. d.d., družbi D. d.o.o. zaračunala družba E. d.o.o, kar je bilo ugotovljeno na podlagi zapisnika davčnega organa z dne 30. 6. 2003) takšno, da s stopnjo verjetnosti kaže na to, da je bil na podlagi tega dejstva tožnik kot fizična oseba tudi prejemnik plačila za poslovodenje družbe B. d.d. ter s tem dohodkov, ki jih davčno ni napovedal in bi ta okoliščina, če bi bila znana in uporabljena v prejšnjem postopku, lahko pripeljala do drugačne odločbe o odmeri dohodnine za leto 2001. 9. Po presoji revizijskega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu je namreč podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZUS-1 oziroma ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe (drugi odstavek 75. člena ZUS-1) ali če gre za kakšen razlog iz 1., 2., 3., 4., 14. (in 15.) točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali za razlog iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 78. člena ZUS-1 (tretji odstavek 75. člena ZUS-1). Tožnik ne zatrjuje, da bi sodišče zagrešilo katero izmed navedenih kršitev iz drugega ali tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, temveč navaja, da mu v upravnem postopku ni bil vročen zapisnik, iz katerega bi izhajala nova dejstva in dokazi in mu je bila v zvezi s tem odvzeta možnost in pravica, da se brani. Tudi, če bi bila to kršitev upravnega postopka, pa je tožnik glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZUS-1, ki za razliko od določbe prvega odstavka 75. člena ZUS-1 med razlogi za revizijo ne navaja "zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta", ne bi mogel uspešno uveljavljati. Vrhovno sodišče pa pojasnjuje, da v tem primeru, ker gre za obnovo upravnega postopka po uradni dolžnosti, ni šlo za kršitev postopka, če dohodninski zavezanec oziroma tožnik v tej fazi postopka (to je v fazi, ko se je organ odločal, ali bi uvedel obnovo) ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka, niti da sodeluje v postopku. Postopek odločanja o tem, ali bo po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka začne organ sam in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o uvedbi obnove. Tožnik bo imel v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan, možnost, da se izjavi o dejstvih in ponudi dokaze za obrambo svojih pravic.

10. Tožnik je v reviziji navajal tudi, da prvostopni davčni organ v obravnavanem sklepu o obnovi postopka ni utemeljil zakonskega razloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, prav tako ne po 5. točki 260. člena ZUP, da je drugostopni organ v svoji odločitvi sicer obsežno razlagal in utemeljeval, zakaj naj bi prišlo do drugačne odločitve, če bi bila znana dejstva in dokazi, pridobljeni v postopku zoper B., vendar pa da to ne odpravi kršitve. V zvezi s tem revizijsko sodišče ugotavlja, da revident s tem ne uveljavlja zakonsko določenih revizijskih razlogov. Ob tem pa pripominja, da po določbi 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, prav tako tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene, in tudi tedaj, če spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z z napačnimi razlogi in potem v svoji odločbi navede pravilne razloge. Organ druge stopnje je tudi pojasnil, da glede na to, da je ugotovil, da je bila obnova postopka veljavno uvedena že po 1. točki 260. člena ZUP, ni preverjal morebitnega obstoja drugih obnovitvenih razlogov.

11. Tožnik je vložil tudi dopolnitev revizije (prej pritožbe) po izteku roka. V ZUS-1 oziroma ZPP sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge. Glede na 89. člen ZUS-1 se prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker ta velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njegova dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Vrhovno sodišče dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do revizije ugasnila, je Vrhovno sodišče ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1. 13. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).