Jedro

Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnice za rešitev spora, da družba A. na računu št. 0150096882076 z dne 6. 3. 2012 odpiše znesek po postavki „Pon.vkl – neplačilo-Enojčni tf.prik.(Osnovni)“, v višini 20,86 EUR brez DDV. V obrazložitvi navaja, da je prejela predlog, v katerem je tožnica navajala, da ji je znesek za storitev neupravičeno zaračunan, saj njena telefonska številka ni bila izključena in tako posledično tudi ni obstajala možnost za ponovno vključitev ter da sicer plačuje z zamudo, vendar vse obveznosti vedno poravna. Operater je odgovoril, da je bila tožnica ob sklenitvi naročniškega razmerja seznanjena, da je dolžna v roku poravnati vse obveznosti za opravljene storitve ter da ji bo v primeru zamude obračunal zakonite zamudne obresti ter da ji bo, če ne plača računa v roku, pisno opozoril na zamudo ter na posledice zamude in jo opomnil, da račun plača, da pa, če svojih zapadlih obveznosti ne bo poravnala niti po izteku dodatnega roka, lahko prenehal zagotavljati storitve oziroma ji začasno, do prejema plačila omejil uporabo storitev. Začasna izključitev zaradi neplačila je bila izvedena 11. 1. 2012 in je bila posledica neporavnanih zapadlih obveznosti za mesec september 2011 in oktober 2011. O odprtih terjatvah je bila tožnica obveščena. Poleg tega je bila o posledicah neplačila kot tudi o stroških ponovne vključitve seznanjena na izdanih opominih. Po prejemu plačila dne 31. 1. 2012, računa za mesec september 2011 ter 27. 2. 2012, računa za oktober 2011, je bil priključek avtomatsko/sistemsko ponovno vključen istega dne. Tožena stranka je opravila ustno obravnavo, na kateri je operater vztrajal pri svojih navedbah, da je bil telefonski priključek zaradi neplačila začasno izklopljen v obdobju med 11. 1. 2012 do 27. 2. 2012, kar lahko dokaže z izpiskom podatkov o naročniku, kjer so evidentirane vse spremembe v okviru naročniškega razmerja in na katerem je zabeležena tudi začasna izključitev. Tožena stranka je v postopku ugotavljala, ali je račun št. 0150096002076 z dne 6. 3. 2012 pravilno izstavljen oziroma, ali je operater upravičeno zaračunal sporno postavko v višini 20,86 EUR brez DDV. Ugotavlja, na podlagi izpisa iz sistema, da je bil telefonski priključek predlagateljice začasno izklopljen zaradi neplačila, dne 11. 1. 2012. Ravnanje operaterja je bilo v skladu z določili 8.2 in 8.3 člena Splošnih pogojev uporabe elektronskih komunikacijah storitev, saj do 11. 1. 2012, kot izhaja iz priložene konto kartice, predlagateljica računov za mesec september in oktober 2011 še vedno ni poravnala. Ko sta bila sporna računa poravnana, 27. 2. 2012, je bil telefonski priključek isti dan ponovno vključen. Ponovna vključitev pa je bila predlagateljici zaračunana v skladu s cenikom za telefonske klasične storitve PSTN. V zvezi z navedbami tožnice, da ve, da telefonski priključek ni bil izključen, ker ga je pogosto uporabljala za klic na mobilno številko, tožena stranka pojasnjuje, da navedeno z ničemer ni izkazano. V zvezi z njeno navedbo, da je izpis podatkov iz sistema neverodostojen, saj je tak zapis mogoče kadarkoli zapisati in natisniti in prirediti, pa pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za izpis iz sistema naročnikov, ki je v konkretnem primeru lahko edini verodostojni dokaz, da je bila predlagateljica dejansko izklopljena. Nasprotno pa sama z ničemer ne izkazuje, da njen telefonski priključek v času od 11. 1. 2012 do 27. 2. 2012 ni bil izklopljen.

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev in navaja, da v postopku ni nihče pogledal računa z dne 6. 3. 2012 pod kolono „obdobje/dobava“ v katerem piše: 27. 2. 12 – 27. 2. 12. Če bi račun prebrali, bi to morali videti, čeprav so zapisi v računu napisani v minimalnih črkah in številkah. Telefonski priključek do tega trenutka nikoli ni bil izključen, saj je račun družbi A. reklamirala (priloga 2). A. je na reklamacijo odgovoril (priloga 3), da je bil njen telefonski priključek začasno izključen 11. 1. 2012 in ponovno vključen 27. 2. 2012, kar so izmišljene navedbe. Bile so le grožnje v opominu, kar pa se ni zgodilo. V opominu z dne 30. 1. 2012 (priloga 4) je v drugem odstavku pod tabelo v 2. in 3. vrstici zapisano, da če plačila ne bodo prejeli v 15 dneh, bodo prekinili naročniško razmerje in priključek izključili oziroma prekinili dobavo storitev. Družba A. je s tem zapisom izrazila sankcije, kar je v nasprotju z njihovimi navedbami kasneje, to je 6. 3. 2012 v računu za februar 2012, ko zaračunavajo „neupravičeno, izmišljeno“ izključitev za obdobje od 27. 2. 2012 do 27. 2. 2012 in kasneje navedbe z dne 10. 4. 2012 v njihovem odgovoru na reklamacijo, kjer navajajo začasni izklop priključka od dne 11. 1. 2012 do 27. 2. 2012. Poudarja, da telefonskega priključka nikoli ni imela izključenega, ker za to ni bilo zadostnega razloga. Zgodi se, da je v zamudi in mora takrat plačati zamudne obresti in stroške opomina, zgodi pa se tudi, da ima preplačilo, npr. račun za februar 2011 in december 2011. V zvezi z navedbo glede Splošnih pogojev A. za opravljanje storitev in posebnih pogojev za storitve, kateri naj bi bili sestavni deli pogodbe o naročniškem razmerju, pa navaja, da jih ni nikoli prejela. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi z navedbami tožnice o opominu pred prekinitvijo naročniškega razmerja in opominom pred tožbo z dne 30. 1. 2012, na podlagi katerega je bilo plačilo opravljeno dne 27. 2. 2012, navaja, da je potrebno razlikovati med začasnim izklopom oziroma tako imenovano omejitvijo uporabe storitev in prekinitvijo naročniškega razmerja. Navedeno je razvidno tudi iz opomina z dne 30. 1. 2012. Ponovna vključitev telefonskega priključka je enkraten dogodek in iz tega razloga je predmetna postavka na računu za mesec februar 2012, pod obdobjem dobave te storitve, zapisana na način (27. 2. 2012 – 27. 2. 2012). Povedano drugače, kolona „obdobje/dobava“ ne odraža obdobja, ko je bil telefonski priključek začasno izklopljen, temveč obdobje (čas oziroma dan) dobave storitve ponovnega vklopa, ki pa je bila, kot že rečeno izvedena enkrat, to je dne 27. 2. 2012. Stranka z interesom A. na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je operater (stranka z interesom v tem postopku) izvedel storitev „ponovna vključitev začasno izključenega telefona“, dne 27. 2. 2012, ki jo je zaračunal tožnici na računu z dne 6. 3. 2012, po postavki „Pon.vkl – neplačilo-Enojčni tf.prik.(Osnovni)“.

Po določbi 92. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev, njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Sodišče meni, da je tožena stranka v skladu z 92. členom ZEKom kot stvarno pristojen organ pravilno obravnavala predmetni uporabniški spor, ker gre za vprašanje, ali je stranka z interesom tožnici nudila zaračunavano storitev.

Tožnica ugovarja, da njen telefonski priključek v obdobju od 11. 1. 2012 do 27. 2. 2012, ko naj bi bil ponovno priključen, ni bil nikoli izključen. Meni, da navedeno dokazuje že sporni račun z dne 6. 3. 2012, kjer je kot kolono „obdobje/dobava“ zapisano: 27. 2. 2012 – 27. 2. 2012 ter opomin z dne 30. 1. 2012, ki v drugem odstavku pod tabelo, v 2. in 3. vrstici zapisano, da če operater plačila ne bo prejel v 15 dneh, bodo prekinili naročniško razmerje in priključek izključili oziroma prekinili dobavo storitev. Sodišče njenemu dokazovanju ne more slediti. Tožena stranka je v postopku vpogledala v „izpis iz sistema“ stranke z interesom, iz katerega izhaja, da je bil telefonski priključek predlagateljice začasno izklopljen zaradi neplačila dne 11. 1. 2012. Med strankama ni sporno, da je tožnica dolgovala operaterju plačilo storitev za september 2011 in oktober 2011, ki ju je poravnala 31. 1. 2012 ter 27. 2. 2012. Na pravico operaterja, da ravna z začasno izključitvijo priključka, je bila tožnica opozorjena na prejetih opominih, kar je v skladu z določbami ZEKom ter Splošnih pogojev uporabe elektronskih komunikacijskih storitev, ki so sestavni del naročniške pogodbe. Glede na navedeno sodišče torej soglaša z dokaznim sklepom tožene stranke, da tožnica ni z ničemer izkazala, da njen telefonski priključek ni bil izključen v obdobju od 11. 1. 2012 do 27. 12. 2012, kar bi kazalo na to, da tudi storitev opravljena dne 27. 2. 2012, ni bila potrebna. V zvezi z navedbo na računu z dne 6. 3. 2012, kjer je pod kolono „obdobje/dobava“ navedeno obdobje 27. 2. 2012 – 27. 2. 2012, pa ne dokazuje obdobja izključitve, pač pa dan ponovne vključitve telefonskega priključka, kar je enkraten dogodek ter ne odraža obdobja, ko je bil telefonski priključek začasno izklopljen. V zvezi z opominom z dne 30. 1. 2012, ki naj bi tudi dokazoval tožničino trditev, pa je ugotoviti, da sta v njem navedena dva ukrepa, ki ju je potrebno razlikovati. Začasen izklop, kot se je dogodilo v primeru tožnice, pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti (1. alinea 8.3 točke Splošnih pogojev), kot se je zgodilo tudi v obravnavanem primeru. Ugovarjani račun pa je pravilen tudi po višini, stranka z interesom je opravljeno storitev zaračunala v skladu s cenikom za telefonske klasične storitve PSTN. Zaključiti torej je, da je stranka z interesom izvedla sporno storitev in jo tožnici upravičeno zaračunala. V zvezi z ugovorom, da tožnica ni nikoli prejela Splošnih pogojev uporabe, pa sodišče dodaja, da so del naročniške pogodbe – njen sestavni del. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.