Jedro

Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, da se nasprotnim udeležencem prepove odtujitev in obremenitev njim lastne (vsak delež 1/4) nepremičnine parc. št. 5204/2, k. o. X., ter da se jim prepove, da ne smejo ničesar spremeniti na tej nepremičnini in ne smejo storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo tožečima strankama (pravilno predlagatelju).

2. Predlagatelj se v obširni pritožbi sklicuje na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo določb ZZZDR in ZIZ. Dejstvo, da je prva nasprotna udeleženka že začela odsvajati njuno skupno premoženje, saj je brez soglasja in vednosti predlagatelja prodala parceli 652/9 in 655/1, vse k. o. Y., je sodišče neutemeljeno štelo za nedokazano. Meni, da je glede na zakonsko domnevo iz ZZZDR podal dovolj substancirane trditve o tem, da ga je prva nasprotna udeleženka že oškodovala za znaten denar s tem, ko je brez njegovega soglasja in brez njegove vednosti ter v njegovo škodo prodala dve parceli, ki sta jih kupila v času trajanja zakonske zveze in si prisvojila denar. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da je prva nasprotna udeleženka predlagatelja pod lažnimi obtožbami o domnevnem nasilju že uspela začasno odstraniti iz skupne hiše, ki je predmet delitve v tem postopku, zato se utemeljeno boji, da bo njegova terjatev na pridobitev dela stanovanjske hiše v izključno last, onemogočena in precej otežena. Pritožbi prilaga listine, ki dokazujejo gotovinske dvige denarja iz njegovega TRR v času nakupa nepremičnin ter druge listine, ki dokazujejo njegove trditve o skupnem premoženju. S tem je dokazal za verjetno utemeljeno bojazen, da bo njegova terjatev za pridobitev v izključno last in posest pripadajoči del nepremičnine onemogočena ali precej otežena, pa tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Če bodo nasprotni udeleženci v času razdelitve skupne hiše na njej opravljali spremembe in razpolaganja, tako da delitev v naravi ne bo več mogoča, bo to za predlagatelja pomenilo nenadomestljivo škodo. Na ravnanju prve nasprotne udeleženke je mogoče s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljiti tudi nevarnost razpolaganja in spreminjanja hiše s strani drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke, saj sta oba s prvo nasprotno udeleženko neločljivo povezana, poleg sorodstva jih druži neizmeren finančni interes, da bi skupaj v čimvečji meri oškodovali predlagatelja. Izkazuje se bojazen, da bodo glede hiše v skupni lasti vsi nasprotni udeleženci skupaj storili vse, da delitev v naravi onemogočijo in prikrajšajo predlagatelja, da škode ne bo mogel popraviti. Predlagatelj nadalje meni, da bi morala sodnica zaradi pristranskosti v korist nasprotnih udeležencev, kar je razvidno iz dejstev, da je že prejudicirala odločitev, sama predlagati svojo izločitev. Jasno je tudi, da predlagana začasna odredba ne bi kršila ustavne pravice do zasebne lastnine, ker načina uživanja in dosedanje rabe hiše ne bi v ničemer omejila. Kljub napaki v oznaki predlagatelja (kot tožečo stranko) v 2. točki predloga predlagatelj meni, da je predlog povsem jasen in utemeljen, saj se vlaga za zaščito njegovih pravic. S predlagano začasno odredbo bi varoval svoj položaj in omogočil, da v postopku delitve doseže ustavno pravico lastnika do uživanja svoje lastnine.

3. Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo zavračajo vse pritožbene trditve kot neutemeljene in predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini. Predlagatelj je v predlogu navedel, da je skupaj z nasprotnimi udeleženci solastnik nepremičnine parc. št. 5204/2, k. o. X., in sicer ima vsak delež do 1/4, v naravi pa je to stanovanjska hiša z zemljiščem, v kateri trenutno bivajo le nasprotni udeleženci. Glede predlagane začasne odredbe je v predlogu navedel, da je prva nasprotna udeleženka brez njegovega soglasja oziroma privolitve že prodala dve parceli, ki sodita v nerazdeljeno skupno lastnino, zaradi česar se upravičeno boji, da bi za njegov delež nastala težko nadomestljiva škoda in bi bila uveljavitev terjatve onemogočena, pri čemer izdaja začasne odredbe ne bi pomenila hujših neugodnih posledic za nasprotne udeležence.

6. Zakon o nepravdnem postopku – ZNP posebej predvideva izdajo začasne odredbe v tem postopku le v primeru, kadar je do izdaje odločbe treba urediti razmerja med solastniki (114. člen). V ostalih nepravdnih postopkih posebne ureditve začasnih odredb ni, a kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij,1 po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.2 Po večinskem stališču sodne prakse3 je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini in skupnega premoženja dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.4

7. Za izdajo predlagane začasne odredbe bi torej moral predlagatelj kot verjetno izkazati poleg obstoja solastnine oz. skupnega premoženja tudi obstoj predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, torej, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. V čem naj bi predlagatelju nastala težko nadomestljiva škoda, če bi nasprotna udeleženka razpolagala s svojim solastninskim deležem na nepremičnini, ki je predmet delitvenega postopka, predlagatelj ni pojasnil, prav tako tudi ne morebitnega takšnega ravnanja ostalih dveh nasprotnih udeležencev, ki bi kazala na uporabo sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Tudi če drži, da je prva nasprotna udeleženka že sama razpolagala z dvema parcelama, ki sodita v skupno premoženje nje in predlagatelja, kot poudarja pritožba, sklicujoč se na zakonsko domnevo iz 51. člena ZZZDR in na pritožbi (prepozno) priložene listine, je predlagana začasna odredba na prepoved odtujitve in obremenitve solastnega deleža nepremičnine očitno neprimerna. Na nastalo težko nadomestljivo škodo se v pritožbi pritožnik sklicuje v tem, da bi mu nastala, če bodo nasprotni udeleženci v postopku delitve skupne hiše „opravljali spremembe in razpolaganja“, da delitev v naravi ne bo več mogoča. Za kakšne spremembe in razpolaganja na stanovanjski hiši naj bi šlo, pa niti v predlogu, niti v pritožbi ne pojasni. Kot pravilno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, bo nepravdno sodišče v postopku delitve solastnine postopalo v skladu z določbo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Tudi v primeru, če bi predlagatelj izkazal za verjetno, da nameravajo nasprotni udeleženci razpolagati vsak s svojim solastninskim deležem na nepremičnini, zgolj s tem ne bi bili izpolnjeni pogoji za ureditveno začasno odredbo zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Solastnik namreč lahko razpolaga s svojo solastninsko pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, pa imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico (tretji odstavek 66. člena SPZ).

8. Ostale pritožbene trditve, s katerimi predlagatelj očita nasprotnim udeležencem, da mu onemogočajo vrnitev v stanovanjsko hišo in njeno souporabo potem, ko mu je bil na podlagi sodne odločbe izrečen ukrep prepovedi približevanja prvi nasprotni udeleženki, za odločitev v tej zadevi niso relevantni. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na nepristranskost sodišča pri odločanju v tej zadevi. Prav tako ni ugotovilo niti v pritožbi očitanih, niti drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker je izpodbijani sklep pravilen, tudi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi tega sklepa, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Stroški postopka s predlogom za izdajo začasne odredbe so del pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato odločitev o tem pridržalo za končno odločbo.

1 1. člen ZNP. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, Up-275/97. 3 VSL I Cp 1763/2009, I Cp 746/2012, I Cp 1585/2014, II Cp 142/2018, VSM I Cp 409/2016. 4 VS RS II Ips 105/2008.