Jedro

Pridobitev informacije o tem, kdaj in kje bo naslovnik dosegljiv, ni pogoj za to, da vročevalec pusti sporočilo v naslednjem poskusu vročitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naložilo dolžniku N., d.o.o., da upniku plača glavnico v znesku 557.905,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje in izvršilne stroške v znesku 24.530,00 SIT.

Hkrati je dovolilo predlagano izvršbo. Po izbrisu omenjenega dolžnika iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij je po predlogu upnika sodišče nadaljevalo postopek zoper družbenika dolžnika N. d.o.o. I. G. in G. Š., in sicer z novim izvršilnim sredstvom - rubežem premičnin. Procesni sklep o nadaljevanju postopka proti družbenikoma je postal pravnomočen

27.8.2004. Dne 9.12.2004 sta dolžnika vložila predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Proti takšni odločitvi dolžnika vlagata pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse formalno opredeljene pritožbene razloge. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do vseh navedb v predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti. Navajata, da se je v konkretnem primeru vročevalec arbitrarno odločil, kje naj bi bila dolžnika, ne da bi pred tem poskušal pridobiti relevantne podatke.

Prav tako se je sodišče opredelilo, kot da je dokazano, da je vročevalec pustil obvestilo na vratih stanovanja ali v predalčniku. V obravnavani zadevi pa vročevalec očitno ni zabeležil, na katerem mestu je pustil obvestilo. Tudi ni znano, kako je sodišče prišlo do ugotovitve, da v stanovanju ni bilo oseb, ki bi lahko sprejele pisanje. Pri tem se sodišče ni opredelilo glede poskusa vročitve sosedu. Zaključuje, da pogoji za fikcijo vročitve niso mogli biti izpolnjeni. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odstavku

140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v 142. členu ZPP, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Ne drži pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi ni dokazano, da bi vročevalec pustil obvestilo na vratih stanovanja oziroma v predalčniku. Iz obvestila o prispelem pismu jasno izhaja, da je vročevalec dne 17.8.2004 pustil dolžnikoma sporočilo o ponovnem poskusu vročitve v hišnem predalčniku. Iz obvestila o prispelem pismu, ki ima pomen javne listine (1. odstavek 224. člena ZPP) je torej ta okoliščina postopanja vročevalca izkazana.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, po katerem naj bi vročevalec arbitrarno odločil, kje naj bi bila dolžnika, ne da bi pred tem poskušal pridobiti relevantne podatke in očitek, da ni izkazano, ali je vročevalec poskušal pisanje vročiti tudi odraslim družinskim članom ali sosedu. Kot je bilo že navedeno, je potrdilo o vročitvi javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa, če je izpolnjena tako kot to terjajo drugi predpisi (Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku).

Pritožnika bi torej morala dokazovati, da so v navedeni javni listini dejstva neresnično ugotovljena, oziroma da je sama listina nepravilno sestavljena. Breme dokazovanja, da vročevalec ni poskušal pisanja izročiti odraslim družinskim članom ali sosedu pritožnika z ničemer ne izpolnjujeta. Pri tem niti ne zatrjujeta obstoj možnosti za takšno nadomestno vročitev. Glede očitka, da bi vročevalec moral poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi lahko našel tistega, ki mu je treba pisanje vročiti, pa je treba navesti, da vročevalec v vsakem primeru lahko pusti sporočilo in v tem sporočilu določi, kdaj bo zopet opravljal vročanje, ter pozove naslovnika, da naj bo takrat v stanovanju. Pridobitev informacije o tem, kdaj in kje bo naslovnik dosegljiv, torej ni pogoj za to, da vročevalec pusti sporočilo v naslednjem poskusu vročitve (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 570). Pritožbeni očitki pomanjkljivosti v predpostavkah za fikcijo vročitve so torej neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bil sklep o nadaljevanju postopka zoper pritožnika vročen. Pritožbo dolžnikov je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).