Jedro

Ob ugotovitvi, da je nedvomno podan utemeljen sum za storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I tč. 1 KZ, da je bil obdolženec že enkrat kaznovan in da je zoper njega v teku še šest drugih kazenskih postopkov zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, je nedvomno podan priporni razlog po 3. točki I. odstavka 201. člena ZKP, pri čemer tega ukrepa ni mogoče nadomestiti s hišnim priporom kot milejšim ukrepom.

Izrek

Pritožba obdolženčevega zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat okrožnega sodišča v Ljubljani na predlog preiskovalne sodnice zoper obdolženca podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki I. odstavka 201. člena ZKP še za 14 dni, to je do 3.11.1992 do 22.25 ure, ker preiskave v roku enega meseca iz objektivnih razlogov ne bo mogoče zaključiti. Istočasno pa bo potrebno tudi državnemu tožilcu omogočiti, da sprejme ustrezno odločitev o nadaljevanju kazenskega pregona.

Zoper takšen sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagal razveljavitev napadenega sklepa in takojšnjo odpravo pripora, podrejeno pa odreditev hišnega pripora.

Višja državna tožilka iz Ljubljane je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Nobenega dvoma ni, da je ob pravnomočnem sklepu o uvedbi preiskave zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, sestavljenega iz dveh posamičnih kaznivih dejanj, storjenih na škodo lastnikov osebnih avtomobilov, podan tudi utemeljen sum za storitev tega kaznivega dejanja, saj so ga v teku kazenskega postopka zbrani dokazi le še učvrstili. Zakonska podlaga za presojo utemeljenosti pripornega razloga je tako podana.

Pravilne so tudi ugotovitve senata sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, saj so v skladu s podatki kazenskega spisa trditve v izpodbijanem sklepu, da je bil obtoženec doslej že enkrat kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, ter je s prestajanja zaporne kazni prišel komaj sedem mesecev pred storitvijo sedaj obravnavanih dejanj, pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa je zoper njega v teku še šest kazenskih postopkov, od tega pet za istovrstna kazniva dejanja zoper premoženje. Upoštevaje navedene podatke ter dejstvo, da naj bi tudi storitev obravnavanih kaznivih dejanj bila povezana z obdolženčevo odvisnostjo od mamil, pri tem pa obdolženec ni zaposlen ter tudi nima zagotovljenega stalnega prebivališča, je tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno utemeljena domneva, da bi obdolženec na prostosti kazniva dejanja ponavljal ter je zato pripor kot poseg v njegovo pravico do osebne svobode upravičen in nujno potreben tudi zaradi varstva pravic drugih, ki jim je tudi z ustavo zajamčena varnost pred takšnimi domnevnimi storilci kaznivih dejanj. Glede na povedano so povsem neutemeljene pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika glede izvedbe procesnih opravil, ki jih bo potrebno še opraviti do zaključka preiskave, z ničemer podprta trditev o trdni odločenosti obdolženca, da ne bo več zašel na stara pota, pa prav tako ne more imeti nikakršnega vpliva na obstoj pripornega razloga.

Ker je ob povedanem senat okrožnega sodišča ravnal pravilno, ko je obdolžencu pripor, ki ga ob ugotovljenih okoliščinah ni mogoče nadomestiti s hišnim priporom, podaljšal, je bilo potrebno pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno, kar je v skladu z določbo 3. odstavka 402. člena ZKP.