Jedro

Ker se odvetniku, če ne predloži pooblastila, ne dovoli začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, hkrati pa se ga tudi ne poziva na predložitev pooblastila (drugi do tretji odstavek 98. člena ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je šteti kot izredno pravno sredstvo, zavrglo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije sama nastale ji stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke za razveljavitev sodne poravnave opr. št. IV P z dne 20. 3. 2012. 2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Navaja, da je res, da pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - sodne poravnave, ni bilo priloženo tožbi. Pooblastilo ni bilo predloženo, ker je že bilo izkazano v spisu, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava (IV P ), v katerem pooblaščenec, odvetnik JS stranke ni zastopal, kot to zmotno in napačno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve sklepa, temveč je sprejel pooblastilo od stranke prav za vložitev izrednega pravnega sredstva, kar je iz pooblastila nedvoumno razvidno. Pooblastilo je bilo predloženo in vložen v spis IV P z dopisom 24. 12. 2014, ko je sedanji pooblaščenec prosil za vpogled v spis, ki je bil že pravnomočno končan in odložen v arhiv. Zato je uporabil pooblastilo, ki mu ga je stranka dala za vložitev izrednega pravnega sredstva. Pooblaščenec je tako ravnal iz prepričanja, da bo tožbo za razveljavitev sodne poravnave, kot izredno pravno sredstvo, vloženo v spis IV P, kar je sprva tudi bila, potem pa je bila z odredbo prenesena v novo odprti spis III P (sedaj obravnavana zadeva), pri tem pa ni bilo prenešeno pooblastilo, ki je v spisu IV P speto skupaj z dopisom pooblaščenca z dne 24. 12. 2014, na l. št. 30 in 31. Sodišče je zato zmotno ugotovilo dejansko stanje o odločilnih dejstvih, da pooblastilo ni bilo predloženo, in da je sedanji pooblaščenec zastopal stranko že v pravdni zadevi IV P. Predlaga, da sodišče v ta spis vpogleda po uradni dolžnosti, v njem se nahaja originalno pooblastilo skupaj z vlogo na vpogled. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na razveljavitev sodne poravnave iz razloga, ker je tožeča stranka vložila tožbo po pooblaščencu, ta pa ni predložil novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)), oziroma posebno pooblastilo (za zastopanje v postopku z izrednim pravnim sredstvom), pooblaščenca pa se ne poziva na dopolnitev (peti odstavek 98. člena ZPP).

5. Ugotoviti je, da je tožnik po svojem pooblaščencu dne 9. 1. 2015 vložil tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Tožba za razveljavitev sodne poravnave je poleg revizije, zahteve za varstvo zakonitosti in obnove postopka izredno pravno sredstvo (26. poglavje ZPP). Odvetnik mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP), pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP), in če pooblastila ne predloži, sodišče pravno sredstvo zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP).

6. V našem primeru ob vložitvi tožbe za razveljavitev sodne poravnave odvetnik tožeče stranke ni predložil pooblastila. Ta tožba je izredno pravno sredstvo, ki se šteje kot prvo pravdno dejanje. Ker se odvetniku, če ne predloži pooblastila, ne dovoli začasno opravljati pravdnih dejanj za stranko, hkrati pa se ga tudi ne poziva na predložitev pooblastila (drugi do tretji odstavek 98. člena ZPP), je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je šteti kot izredno pravno sredstvo, zavrglo.

7. Tožba za razveljavitev sodne poravnave se obravnava samostojno v posebni pravdi. Res je, da se v tem primeru pribavi pravdni spis, v katerem je bila sodna poravnava sklenjena, vendar gre za samostojen postopek. Pritožbena izvajanja, da odvetnik tožnika ni zastopal v postopku sklenitve sodne poravnave, da pa je predložil pooblastilo ob vpogledu v spis, v katerem je bila sklenjena (IV P ), ne morejo vplivati na odločitev. Dejanje odvetnika, ki je pooblastilo predložil zato, da je lahko spis pregledal, ni mogoče šteti tudi kot predložitev pooblastila za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave. Dejstvo je, in kar sledi iz vsebine same pritožbe, da je odvetnik zato, da je lahko vpogledal v spis IV P sodišču predložil dopis z dne 24. 12. 2014 s pooblastilom stranke. Pomeni torej, da se je na ta način izkazal za upravičenca za vpogled v ta pravdni spis. Zaradi tega so neutemeljena njegova pritožbena izvajanja, da je predloženo pooblastilo za pregled spisa hkrati tudi pooblastilo za vložitev tožbe, ki jo je vložil kasneje, dne 9. 1. 2015. To dejstvo pa niti ne izhaja iz vsebine tožbe, v kateri navaja zgolj, da je pooblastilo izkazano.

8. V posledici vsega navedenega, in ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

9. V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko navaja, da bi moral pooblaščenec predložiti novo pooblastilo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da to dejstvo v zadevi ni v ničemer pravno odločilno, saj bi tudi v primeru, če bi odvetnik svojo stranko zastopal v postopku sklenitve sodne poravnave moral ob vložitvi tožbe za razveljavitev sodne poravnave predložiti novo in hkrati posebno pooblastilo, takšno kot ga za tovrstno izredno pravno sredstvo predpisuje zakon.

10. Ker je tožeča stranka v postopku v celoti propadla, je dolžna sama kriti nastale ji stroške tega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP